Predavanje dr. Willija Fuchsa, direktorja VDI, 2. Februarja 2010 v državnem zboru RS

dr. Willi Fuchs
direktor in poslovodni član predsedstva VDI
2. februar 2010

"Prihodnost potrebuje preteklost"

Naslov predavanja je bil izbran namenoma, kajti vedno in zlasti v današnjem času se moramo soočati s spremembami v lastni državi in svetu ter se nanje ustrezno odzivati. Zelo primerne so tudi besede Buckminsterja Fullerja, inženirja filozofa, ki je rekel:

"Prihodnost nas bo vedno presenečala, ne sme pa nas povoziti"

Pri vseh potrebnih spremembah pa moramo ostati zvesti sami sebi in moramo vedno graditi na že doseženem. Le tako smo lahko zanesljivi partnerji svojim članom in partnerjem v gospodarstvu in politiki.

Slike predavanja direktorja VDI lahko pogledate v fotogaleriji.

Najprej bi vam predstavil nekaj mejnikov v zgodovini VDI. Iz njih boste lahko spoznali, da še danes v VDI dosledno sledimo ciljem naših ustanoviteljev.

1856 12. maja je v Alexisbadu/Harz ustanovljeno Društvo nemških inženirjev - VDI, katerega cilj je združiti "v skupno delovanje vse duhovne sile tehnike".

1866  Na pobudo VDI nastanejo prva društva za nadzor parnih kotlov, predhodniki današnjih tehničnih nadzornih društev.

1877 Po dolgoletnih pripravah VDI je sprejet prvi nemški zakon o patentih - v osnovnih značilnostih veljaven še danes.

1899 Tehnične visoke šole dobijo - kar je VDI ves čas zahteval - univerzitetni rang in pravico do promoviranja.

1917 Kot vodilni pobudnik je VDI soustanovitelj Nemškega inštituta za standardizacijo (današnji DIN).

1921 Izhajati začnejo Novice VDI, leta 1923 je ustanovljena Založba VDI.

1946 12. septembra je VDI ponovno ustanovljen, pisarno preselijo iz Berlina v Dűsseldorf.

1956 VDI ustanovi Delovno skupnost za jedrsko tehniko, iz katere nato leta 1959 nastane Nemški atomski forum.

1964 Na konferenci prosvetnih ministrov je sprejeta, že leta 1960 s strani VDI zahtevana, pravica do pridobitve akademskega naziva za absolvente inženirskih šol.

1992 Sodelujoči partnerji VDI / mladina raziskuje.

1999 Na pobudo VDI je ustanovljena akreditacijska agencija za študijske smeri inženirskih znanosti, informatike in naravoslovja.

2000 VDI in EXPO 2000 Hannover d.o. vabijo na prvi svetovni dan inženirjev 2000 v Hannovru.

2000  VDI odpre politični pisarni v Berlinu in Bruslju.

2004 V letu tehnike da VDI pobudo za uvedbo dneva tehnike na zvezni ravni.

Toliko o izvoru oz. preteklosti VDI. V nadaljevanju sledi predstavitev delovanja VDI danes kakor tudi pogled v prihodnost.

VDI je bil ustanovljen kot tehnično-znanstveno društvo in je to še danes. Ima osebne člane in podporne člane. Članstvo je prostovoljno.
V nasprotju z osebnimi člani podporni člani nimajo pravice do glasovanja in v VDI ne morejo zasedati nobene funkcije. Tako ohranja VDI svojo neodvisnost, kar je zlasti dandanes, v času razprav o združljivosti, zelo pomembno.
Stanje članstva 1. januarja 2010 je skupno 139.000 članov. Povprečna starost članov je 45 let. 20.000 članov je študentov, iz česar lahko vidimo, da VDI kljub svoji tradiciji ostaja mlad.
12.000 honorarnih sodelavcev podpira VDI pri tehnično-znanstvenem delu, ki se odvija v:
10 strokovnih družbah,
2 komisijah (skupaj z DIN)
9 področjih poklicnih politik
in
45 okrožnih društvih ter
15 deželnih združenjih.

Dandanes financiranje intelektualnih dejavnosti samo s članarino ni mogoče in iskati je potrebno še druge vire financiranja. Zato je leta 2004 VDI ustanovil VDI d.o. kot holdinško družbo s 6 hčerinskimi družbami.
Področja delovanja hčerinskih družb so naslednja:

VDI-Gruppe, to sta VDI in VDI d.o. s hčerinskimi podjetji, ustvarjata s 650 sodelavci prihodek 120 milijonov EUR letno.
10 % tega predstavljajo članarine.
Za intelektualne dejavnosti namenja VDI približno 30 milijonov EUR letno.
Toliko o strukturi in financiranju VDI.

Kaj pomeni VDI za inženirje in tehniko in  kako opravlja svoje delo?
Naj vam razložim s pomočjo strategije društva. Osnova omenjene strategije je v predstavi, ki jo ima VDI o sebi, in sicer umeva sebe kot "glas inženirjev in tehnike".

Izhajajoč iz statuta in omenjenega poslanstva si je VDI postavil štiri strateške cilje. Ti cilji, kakor tudi iz njih izhajajoči ukrepi in dejavnosti, so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.
1. strateški cilj: v Nemčiji želi biti VDI vodilna inženirska organizacija, na mednarodni ravni pa tudi želi biti med vodilnimi inženirskimi organizacijami.
Nemčija je razdeljena na 16 zveznih dežel, na primer na Bavarsko, Severno Porenje in Vestfalijo itd. in ima federalno sestavo. Temu ustrezno je VDI ustanovil 15 deželnih združenj. 15 zato, ker sta zvezni deželi Berlin in Brandenburg združeni v eno deželno združenje.
Deželna združenja svetujejo ministrstvom posameznih zveznih dežel. Poudarek je na izobraževanju, visokošolskem izobraževanju in na inovacijskih ter gospodarskih programih, specifičnih za posamezno deželo.
VDI ima tudi 45 okrožnih društev, ki so dejavna po vsej Nemčiji. Okrožna društva skrbijo za člane na lokalni ravni. Organizirajo na primer različne lokalne prireditve o aktualnih tehničnih temah. Člani imajo tu možnost, da se povežejo s kolegi in oblikujejo pomembne osebne mreže.
Na lokalni ravni organizirajo tudi dejavnosti z učenci, šolami in podjetji.
Vse te prireditve in dejavnosti prispevajo k nenehnemu naraščanju članstva v zadnjih letih.

Na mednarodni ravni ima VDI 15 prijateljskih klubov v 13 državah. Tako je VDI s svojimi organizacijami prisoten na vseh celinah. Prijateljski klubi ne predstavljajo  konkurence nacionalnim inženirskim organizacijam, ker skrbijo izključno za 6.000 v tujini živečih članov VDI.
Mednarodna mreža VDI sestoji iz več kot 40 sodelujočih organizacij. S številnimi od njih je bil sklenjen "Sporazum o obiskujočem članstvu". Na osnovi tega sporazuma lahko člani VDI, kadar delajo v tujini, za obdobje največ enega leta koristijo ponudbe za člane sodelujoče inženirske organizacije v dotični državi. Enako velja tudi za člane sodelujočih organizacij, kadar le-ti delajo v Nemčiji.

Poleg omenjenega sodeluje VDI v krovnih organizacijah.
V Nemčiji je to DVT ali Nemško združenje tehnično znanstvenih društev. V DVT je trenutno vključenih 47 inženirskih in naravoslovnih organizacij. DVT je kot nemški nacionalni komite vključen v FEANI, Evropski zvezi nacionalnih inženirskih združenj, s katero v evropskem okviru tesno sodeluje.. Kljub temu, da ima VDI v Bruslju lastno pisarno, je zanj pomembno, da razpravlja o vprašanjih evropske dimenzije v sodelovanju z evropskimi partnerskimi organizacijami in skupaj z njimi išče rešitve. To je sicer pogosto vse preveč dolgotrajen proces in zato moramo delovati hitreje ter se truditi, da premagamo nacionalne egoizme. Konkurenti namreč niso tu v Evropi, temveč v Aziji, Severni in Južni Ameriki ali v Rusiji – slednji že samo zaradi naftnih in plinskih zalog.
Nasproti tem državam moramo v Evropi nastopiti, če želimo tudi v prihodnosti igrati pomembno vlogo na mednarodnih trgih.

Na svetovni ravni je VDI preko DVT vključen v WFEO, Svetovno zvezo inženirskih organizacij. Trenutno je v tem kontekstu za nas pomemben četrti svetovni dan inženirjev 2011, ki bo potekal v Ženevi. Osrednja tema dneva bo proizvodnja energije in njena učinkovita raba, kar je za Nemčijo in Evropo zelo pomembna tema, zato upam, da bodo na dogodku sodelovala vsa evropska združenja.

V drugem strateškem cilju želi biti VDI kompetenčni in mnenjski vodja na področju tehnično-znanstvenih in poklicnih politik.
Položaj vodje zaseda VDI zaradi tehnično-znanstvenih in poklicno-političnih sposobnosti svojih strokovnjakov.
V tej zvezi je težišče na ocenah in obravnavi aktualnih in bodočih tehničnih in tehnoloških področij. Ubiramo različne poti. V odborih 10 strokovnih družb in v dveh komisijah razpravljajo honorarni strokovnjaki o razvoju na svojih strokovnih področjih. Iz takšnega dela odborov nato izhajajo teme, ki jih VDI predstavlja na  svojih srečanjih in konferencah. Vsako leto organizira VDI 150 srečanj in konferenc o vseh relevantnih tehničnih temah, katerih se udejstvuje okoli 25.000 udeležencev. VDI in Znanstveni forum VDI d.o. sta največja nemška organizatorja srečanj in konferenc na tehničnem področju.

Na leto oblikujejo odbori ca. 100 novih smernic VDI. Skupno število veljavnih smernic VDI je trenutno 1.600. To so smernice, ki podajajo stanje tehnike in s tem obvezujoča navodila za ravnanje s tehniko in niso pomembne zgolj za tehnike. Najboljši primer je smernica za zavarovanje tovora na tovornjakih. Vsi tovornjaki morajo v skladu z omenjeno smernico zavarovati svoj tovor. Ker policija v Nemčiji redno izvaja  kontrolo na tem področju, spada k opremi vsakega policijskega vozila en izvod smernice VDI za zavarovanje tovora.
Za DIN je VDI drugi največji uradni regulator v Zvezni republiki Nemčiji.

Specialna tehnična in tehnološka področja se obravnavajo v Tehnološkem centru VDI d.o. in v Inovacijah in tehniki VDI/VDE d.o. Poudarek je na nanotehnologiji, optičnih tehnologijah, mikrosistemski tehniki in od nedavnega na raziskavah na področju varnosti. Več kot 350 sodelavcev dela tu po naročilu Zvezne republike Nemčije, posameznih zveznih dežel in po naročilu Evropske unije.

Vendar pa ne koristi veliko, če so zgolj strokovnjaki in eksperti seznanjeni z najnovejšim razvojem. V današnjem času moramo zgodaj in celostno informirati tudi ljudi v svoji državi. To delo opravlja VDI z izdajo Novic VDI. Z naklado več kot 160.000 izvodov na teden so Novice VDI največji tednik za tehniko in gospodarstvo.
Na osnovi analize bralcev vemo, da bereta vsak tednik najmanj dve osebi, kar pomeni, da na teden dosežemo več kot 320.000 ljudi.

Poleg Novic VDI izdaja Založba VDI še vrsto strokovnih revij, ki so istočasno publikacije posameznih strokovnih družb VDI.
Publikacije so namenjene našim članom, ki jih na ta način obveščamo o aktualnem stanju tehničnega razvoja.

Za nas tehnike je vedno zelo pomembno vedeti, kakšen razvoj nas čaka v prihodnosti. Iz tega razloga je VDI skupaj z RWTH Aachen, največjo nemško tehnično univerzo, ustanovil katedro VDI za raziskave na področju futurologije.
Tu ne razvijamo zgolj tehnično usmerjenih scenarijev, temveč tudi scenarije za sprejemanje novega razvoja s strani družbe. Na primeru jedrske energije smo v Nemčiji spoznali, kako še tako odlična tehnologija, ki pa je družba ne sprejme, politično ni izvedljiva. V tej zvezi pogovori VDI s politiko niso ničesar dosegli.

Znotraj drugega strateškega cilja "mnenjski vodja in vodja v znanju" je poudarek tudi na nadaljnjem razvoju inženirskega poklica.
S sprejetjem Bolonjskega sporazuma leta 1999 se je moralo izobraževanje inženirjev v Nemčiji popolnoma na novo strukturirati in organizirati. Ker je VDI že leta 1899 poskrbel za to, da so visoke tehnične šole v Nemčiji dobile univerzitetni rang in pravico do promoviranja, da so leta 1964 absolventi inženirskih šol, kasnejših visokih strokovnih šol lahko diplomirali, je bil tudi VDI kot prvo nemško tehnično društvo tisti, ki je že maja 1998 objavil svoje teze za nadaljnji razvoj izobraževanja inženirjev v Nemčiji. V tezah je prikazano, kako naj bodo oblikovani bodoči dodiplomski in magistrski študijski programi. Veliko visokih šol v Nemčiji je omenjena priporočila uporabilo, ne nazadnje pa tvorijo omenjena priporočila tudi osnovo standardov kakovosti za akreditacijo inženirskih študijskih programov.

Z Znanstvenim forumom VDI d.o. je VDI največji ponudnik nadaljevalnih seminarjev za inženirje. Letno organizira okoli 750 krajših seminarjev, ki obsegajo najpomembnejša strokovna področja in trajajo 2 - 3 dni. Seminarje za podjetja organiziramo tudi v obliki internih usposabljanj. Skupaj s podjetji oblikujemo po meri nadaljnje izobraževanje za njihove sodelavce.

V smislu izvajanja Bolonjske reforme spodbujamo visoke šole, da se vključijo v nadaljnje izobraževanje inženirjev. Z modularnim oblikovanjem študijskih programov je brez nadaljnjega možno ponuditi posamezne module že diplomiranim inženirjem, v kolikor takšnih vsebin tokom svojega študija niso poslušali, ali pa je na določenih strokovnih področjih prišlo do pomembnih novosti. To je sistem, ki mi je dobro poznan iz obdobja na Univerzi Houston, v Teksasu. Žal imajo nemške visoke šole še vedno težave s takšnim gledanjem.

Za poenostavitev mobilnosti inženirjev predvideva Direktiva o mobilnosti 2005/36/ES, kot možno in po mojem mnenju najbolj praktično rešitev, poklicno izkaznico, tako imenovano Professional Card. Takšna poklicna izkaznica naj bi bila enaka po vsej Evropski uniji in naj bi lastnika enoznačno izkazovala kot inženirja. Istočasno pa izkaznica ne pomeni, da se lahko lastnik avtomatično in brez nadaljnjih izpitov zaposli kot inženir na področjih, za katera je pristojna posamezna država, na primer v Italiji ali Španiji in Nemčiji. V teh državah je imetnik izkaznice zgolj enako obravnavan kot domači inženirji in mora biti pripuščen k tam predpisanim izpitom brez dolgotrajnih postopkov priznavanja.
VDI je prevzel izdelavo takšne izkaznice za FEANI. Predlog bomo maja ali junija predstavili vsem članom FEANI in z njimi o zadevi tudi razpravljali. Naš cilj je sprejeti poklicno izkaznico na generalni skupščini FEANI v oktobru v Sofiji.

S tretjim strateškim ciljem dokumentira VDI svojo pravico biti odgovoren družbeno političen akter. VDI namreč vidi sebe kot zagovornik inženirjev in tehnike. Stremi za tem, da bi bila tehnika v javni zavesti sprejeta kot kulturna dobrina, pri čemer ga vodijo etična načela in zavedanje o odgovorni rabi tehnike.

Pomembno je tudi delo VDI v okviru kompetentnega političnega svetovanja na zvezni in deželni ravni; na področju raziskovalne politike tudi na ravni Evropske unije. Tukaj je prednost VDI v tem, da ni panožno združenje in da temelji na osebnem članstvu. Tako je neodvisen od panožnih interesov in zavezan zgolj inženirjem in tehniki. Omenjena nevtralnost je s strani politike zelo cenjena.

V nadaljevanju so podrobneje predstavljena področja, na katerih je VDI politično aktiven in sicer v obliki svetovalnih dejavnosti.
1. Tehnično izobraževanje:
Nemci se morajo za svoje blagostanje zahvaliti predvsem tehniki in iz nje izhajajoči industriji. Navzlic temu pa tehnično izobraževanje ni prisotno na vseh nemških šolah. V nekaterih zveznih deželah in v nekaterih šolskih oblikah sploh nimajo tehničnega izobraževanja. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj vlada v Nemčiji pomanjkanje inženirjev. Decembra 2009 so namreč v Nemčiji kljub gospodarski krizi zabeležili primanjkljaj 24.000 inženirjev.
Iz tega razloga se je VDI že zelo zgodaj povezal s tehničnimi didaktiki, s katerimi je skupaj oblikoval izobraževalne standarde za tehnični pouk. Te standarde smo leta 2005 predložili konferenci prosvetnih ministrov. Danes lahko ugotavljamo, da vedno več zveznih dežel uvaja tehnično izobraževanje v svoje šole.

2. Inženirski trg dela
VDI je vodilna ustanova, ki shranjuje podatke o inženirskem trgu dela v Nemčiji. Tu sodelujemo z Zvezno agencijo za delo in Nemškim inštitutom za gospodarske raziskave. Vsak mesec izide Inženirski monitor, v katerem so najnovejše številke o inženirskem trgu dela. Na ta način lahko natančno analiziramo trg dela in ponudimo politiki zanesljive številke. Tudi inženirjem v Nemčiji nudi Inženirski monitor pomembne podatke za njihovo prihodnost.

V Nemčiji sindikatov za inženirje ni. Razlog za takšno stanje je, da večina inženirjev ni zaposlena po kolektivni pogodbi, inženirji pa so tudi pogosto na vodilnih položajih.

Kljub temu obstaja na določenih področjih potreba po ureditvi. Naj v tej zvezi omenim na primer tarifno uredbo za arhitekte in inženirje (HOAI). Uredba določa cene načrtov v gradbeništvu. VDI poleg inženirskih zbornic sodeluje pri delu na spremembah tarifne uredbe, ki je zavezujoča in velja kot zakon.

3. Spodbujanje inovacij
Spodbujanje inovacij se v VDI odvija v strokovnih družbah in v obeh tehnoloških centrih, v Tehnološkem centru VDI d.o. kot tudi v Inovacijah + tehniki VDI/VDE d.o.

Na področju strokovnih družb smo organizirani tako, da VDI lahko hitro sprejme in prilagaja nova in obetajoča tehnološka področja. Zato smo lahko že zelo kmalu vključili v naše strokovne odbore biotehnologijo. Danes smo vodilni nemški regulator na tem področju, saj smo izdali tudi VDI smernice za biotehnologijo.
V strokovnih družbah smo ustanovili tako imenovane ekspertne forume, v okviru katerih se izbrana skupina ekspertov srečuje in razpravlja o najrazličnejših strokovnih temah ter razmišlja o nadaljnjem razvoju. Rezultati razprav so nato predstavljeni na naših srečanjih in kongresih ter jih na tak način uspešno posredujemo širši tehnični skupnosti.

Za politike organiziramo parlamentarne večere tako na zvezni kot tudi na deželni ravni. Na teh večerih predstavljamo stališča VDI o določenih tehničnih usmeritvah ter o njih skupaj razpravljamo.

Tehnološki centri VDI so nosilci projektov za Zvezno republiko Nemčijo. Po naročilu Ministrstva za raziskave in Ministrstva za gospodarstvo koordinirajo državno financirane programe na področjih nanotehnologije, optične tehnologije, mikrosistemske tehnike in raziskav na področju varnosti.
To pa pomeni, da VDI preko tehnoloških centrov skupaj z imenovanimi ministrstvi razvija bodoče raziskovalne programe. Na ta način mu je omogočeno, da aktivno sooblikuje spodbujanje inovacij v Nemčiji.
S tehnološkimi centri smo sodelovali tudi pri oblikovanju zadnjega okvirnega raziskovalnega programa EU. Uspeh omenjenega dela je bil, da so optične tehnologije od 7. okvirnega raziskovalnega programa dalje vodene kot samostojno tematsko področje.

4. Gospodarsko stanje
Za delovna mesta v Nemčiji je pomemben pozitiven razvoj našega gospodarstva.  Kot je že bilo povedano,  je le-to močno prežeto s tehniko in uživa na mednarodnih trgih velik sloves.
Velika želja VDI je, da tako tudi ostane. Zato se zelo zavzemamo za to, da Nemčija kot proizvodna država ne postane žrtev tako imenovane "storitvene družbe", kot se je to zgodilo v drugih državah.
Ne nazadnje je finančna kriza pokazala, da države z lastnim ustvarjanjem vrednosti, to je z lastno proizvodnjo, krizo bolje obvladujejo kot druge. Da pa bo v Nemčiji tako ostalo, je močno odvisno od obnašanja nemških podjetjih in katere produkte bodo v prihodnosti proizvajali. 

Naj bom konkreten. VDI vidi na področjih učinkovitostnih tehnologij, na primer, učinkovite rabe energije ali materialov ali okoljske tehnologije, bodoči trg v naslednjih letih. Vemo, da smo na teh tehnoloških področjih z nekaj podjetji zelo dobro zastopani. Z namenom, da to znanje postavimo na širše temelje, smo s finančno podporo Ministrstva za okolje avgustu 2009 ustanovili Center za učinkovito rabo virov VDI d.o., s ciljem, transparentno predstaviti različne tehnološke pristope in pomagati podjetjem  pri uvajanju učinkovitostnih tehnologij.

Omenil sem že, da v Nemčiji primanjkuje inženirjev in da se ljudje ne zavedajo več, da je naša blaginja odvisna od tehnike.
Tako na tem področju vidimo potrebo po delovanju. S ciljno usmerjenimi ukrepi  želimo okrepiti tehnično zavedanje v naši državi in istočasno izboljšati imidž inženirja v družbi.
Naj omenim dva primera:
1. primer: Klub VDIni
Klub VDIni je namenjen otrokom v starosti od 4 – 10 let.
To je otroški tehnični klub, katerega člani lahko postanejo otroci. V klubu se otroci na igriv način naučijo ravnanja s tehniko, istočasno pa spoznajo tudi, kako tehnika vpliva na družbo. Ustanovljen je bil junija 2009 in ima že 1.700 članov.
Klub VDIni temelji na treh bistvenih stebrih. Prvi od njih je Internet. Internetna stran, ki je oblikovana posebej za otroke, vsebuje igre, navodila za lepljenje in sestavljanje, risanke in še mnogo drugih stvari.
Drugič so to lokalni klubi. V sedanjih 14 takšnih lokalnih klubih, ki morajo biti priključeni 45 okrožnim društvom, se srečujejo otroci in njihovi starši. Otroci doživljajo tehniko skozi poskuse ali ekskurzije, starši pa se srečujejo in imajo priložnost za strokovno modrovanje ali preprosto uživajo v druženju. Na tem mestu moram priznati, da je Klub VDIni zelo pomemben tudi za sam VDI, kajti v skupini članov, starih 35 let, beležimo največje število izstopov iz VDI. To je starostna skupina, ki je ravnokar ustanovila družino in ima zato bolj malo časa, da bi sodelovala pri običajnem dogajanju društva. Če pa imajo člani priložnost, da svoj prosti čas preživijo skupaj z otroki in je to še povezano s tehniko, potem vidijo v članstvu VDI ponovno določene prednosti.
Tretji steber je tehnološki kovček in klubski zvezek, ki redno izhaja in ga člani prejemajo avtomatično. Poleg tega prejme vsak član 4 x letno en tehnični poskus.

Z namenom, da bo Klub VDIni nudil otrokom res primerne ponudbe, smo z vzgojitelji in učitelji ustanovili pedagoški svet. Tako smo lahko prepričani, da so ponudbe res otrokom primerne in je zloraba skoraj nemogoča.

2. primer:  pobuda »DELATI STVARI«
To je pobuda, ki jo VDI izvaja skupaj z več kot 100 partnerji iz gospodarstva in znanosti. Ustanovljena je bila leta 2006 s ciljem, da navduši bodoče rodove za tehniko, da spodbuja inovacije in utrjuje tehnično privlačnost Nemčije.
Dejavnosti so raznolike. Razvili smo »Nemško tehnično cesto«, ki je bila predstavljena v reviji MERIAN. Objavljene so bili fascinantne fotografije tehnike in inženirjev, tehničnih muzejev, podanih pa je bilo tudi veliko informacij o tehniki in odličnih podjetjih ter raziskovalnih ustanovah.
Za učence, starejše od 10 let je bil ustanovljen TEC TV, prvi tehnični internetni oddajnik. Enkrat mesečno je prikazana nova oddaja, v kateri je mnogo razburljivih prispevkov o tehničnem razvoju. Oddaje so zelo primerne za šolarje.
Enkrat letno je na dirkališču Hockenheimring organizirano tudi tekmovanje Formula Student Germany. Tu se sreča 80 študentskih ekip, 40 iz Nemčije in 40 iz vsega sveta, ki  tekmujejo v izgradnji najboljšega dirkalnega vozila. Ne gre za hitrost, temveč je dogodek tekmovanje v konstrukciji in zato morajo ekipe uspešno opraviti vrsto preizkusov. Več kot 5.000 gledalcev se vsako leto znova navdušuje nad tekmovanjem.

Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pobude DELATI STVARI, financirajo partnerji, medtem ko je VDI  zgolj organizator, ne pa financer.

To je bil pregled vseh dejavnosti VDI, ki pa brez učinkovite organizacije društva ne bi bile mogoče.

Zato želimo s četrtim strateškim ciljem na osnovi učinkovite organizacije doseči trajnostni razvoj VDI. Stalno preverjamo, kakšna organizacija je za VDI življenjsko potrebna in si v ta namen vsako leto postavimo naslednja tri vprašanja:
1. Kakšna je naša ponudba?
Stalen razvoj VDI je moč doseči zgolj takrat, ko so naše ponudbe uglašene s potrebami naših članov.
2. Kako nas sprejemajo?
VDI bo s strani inženirjev, politike in javnosti sprejet kot kompetenten partner takrat, ko bomo govorili dogovorjen skupni jezik in bomo znali konkretno in razumljivo izražati svoja stališča.
3. Katera sredstva uporabljamo in kako?
Sredstva VDI moramo načrtovati daljnovidno ter jih nameniti za bistvene dejavnosti. To velja v enaki meri za delo honorarnih, redno zaposlenih strokovnjakov in članov kot tudi za sama finančna sredstva.

Gospe in gospodje, naj zaključim svojo predstavitev. Upam, da sem vam uspel jasno prikazati, kako se je in kako se VDI razvija popolnoma v skladu s svojimi ustanovitelji. Ostajamo zvesti geslu:

Prihodnost potrebuje preteklost