Napaka
  • XML Parsing Error at 1:2461. Error 9: Invalid character
Predavanje dr. Willija Fuchsa, direktorja VDI
Prispeval Administrator    ÄŚetrtek, 25 Februar 2010 15:18    PDF natisni E-pošta
Uporabniška ocena: / 0
SkromnoOdliÄŤno 

Predavanje dr. Willija Fuchsa, direktorja VDI, 2. Februarja 2010 v državnem zboru RS

 predstavitev

dr. Willi Fuchs
direktor in poslovodni ?lan predsedstva VDI
2. februar 2010

"Prihodnost potrebuje preteklost"


Naslov predavanja je bil izbran namenoma, kajti vedno in zlasti v današnjem ?asu se moramo soo?ati s spremembami v lastni državi in svetu ter se nanje ustrezno odzivati. Zelo primerne so tudi besede Buckminsterja Fullerja, inženirja filozofa, ki je rekel:

"Prihodnost nas bo vedno presene?ala, ne sme pa nas povoziti"

Pri vseh potrebnih spremembah pa moramo ostati zvesti sami sebi in moramo vedno graditi na že doseženem. Le tako smo lahko zanesljivi partnerji svojim ?lanom in partnerjem v gospodarstvu in politiki.

Slike predavanja direktorja VDI lahko pogledate v fotogaleriji.

Najprej bi vam predstavil nekaj mejnikov v zgodovini VDI. Iz njih boste lahko spoznali, da še danes v VDI dosledno sledimo ciljem naših ustanoviteljev.

1856 12. maja je v Alexisbadu/Harz ustanovljeno Društvo nemških inženirjev - VDI, katerega cilj je združiti "v skupno delovanje vse duhovne sile tehnike".

1866  Na pobudo VDI nastanejo prva društva za nadzor parnih kotlov, predhodniki današnjih tehni?nih nadzornih društev.

1877 Po dolgoletnih pripravah VDI je sprejet prvi nemški zakon o patentih - v osnovnih zna?ilnostih veljaven še danes.

1899 Tehni?ne visoke šole dobijo - kar je VDI ves ?as zahteval - univerzitetni rang in pravico do promoviranja.

1917 Kot vodilni pobudnik je VDI soustanovitelj Nemškega inštituta za standardizacijo (današnji DIN).

1921 Izhajati za?nejo Novice VDI, leta 1923 je ustanovljena Založba VDI.

1946 12. septembra je VDI ponovno ustanovljen, pisarno preselijo iz Berlina v D?sseldorf.

1956 VDI ustanovi Delovno skupnost za jedrsko tehniko, iz katere nato leta 1959 nastane Nemški atomski forum.

1964 Na konferenci prosvetnih ministrov je sprejeta, že leta 1960 s strani VDI zahtevana, pravica do pridobitve akademskega naziva za absolvente inženirskih šol.

1992 Sodelujo?i partnerji VDI / mladina raziskuje.

1999 Na pobudo VDI je ustanovljena akreditacijska agencija za študijske smeri inženirskih znanosti, informatike in naravoslovja.

2000 VDI in EXPO 2000 Hannover d.o. vabijo na prvi svetovni dan inženirjev 2000 v Hannovru.

2000  VDI odpre politi?ni pisarni v Berlinu in Bruslju.

2004 V letu tehnike da VDI pobudo za uvedbo dneva tehnike na zvezni ravni.

Toliko o izvoru oz. preteklosti VDI. V nadaljevanju sledi predstavitev delovanja VDI danes kakor tudi pogled v prihodnost.

VDI je bil ustanovljen kot tehni?no-znanstveno društvo in je to še danes. Ima osebne ?lane in podporne ?lane. ?lanstvo je prostovoljno.
V nasprotju z osebnimi ?lani podporni ?lani nimajo pravice do glasovanja in v VDI ne morejo zasedati nobene funkcije. Tako ohranja VDI svojo neodvisnost, kar je zlasti dandanes, v ?asu razprav o združljivosti, zelo pomembno.
Stanje ?lanstva 1. januarja 2010 je skupno 139.000 ?lanov. Povpre?na starost ?lanov je 45 let. 20.000 ?lanov je študentov, iz ?esar lahko vidimo, da VDI kljub svoji tradiciji ostaja mlad.
12.000 honorarnih sodelavcev podpira VDI pri tehni?no-znanstvenem delu, ki se odvija v:
10 strokovnih družbah,
2 komisijah (skupaj z DIN)
9 podro?jih poklicnih politik
in
45 okrožnih društvih ter
15 deželnih združenjih.

Dandanes financiranje intelektualnih dejavnosti samo s ?lanarino ni mogo?e in iskati je potrebno še druge vire financiranja. Zato je leta 2004 VDI ustanovil VDI d.o. kot holdinško družbo s 6 h?erinskimi družbami.
Podro?ja delovanja h?erinskih družb so naslednja:

Znanstveni forum VDI d.o nadaljnje izobraževanje inženirjev, z geslom: "vseživljenjsko u?enje"
Založba VDI d.o. najve?ji nemški tednik za tehniko in gospodarstvo
Tehnološki center VDI d.o. poudarek na nanotehniki, opti?nih tehnologijah in od nedavnega na raziskavah na podro?ju varnosti
Center za u?inkovito rabo ustanovljen šele avgusta 2009 naj bi na zvezni ravni virov VDI d.o. povezoval dejavnosti na podro?ju u?inkovite rabe virov in svetoval podjetjem
Inovacije + tehnika VDI d.o. deluje skupaj z VDE, Združenjem elektrotehnike, elektronike, informacijske tehnike, poudarek je na mikrosistemski tehniki
Servis VDI d.o. upravlja z nepremi?ninami VDI
Zavarovalniška služba VDI d.o. nudi ?lanom VDI ugodne zavarovalne ponudbe.

VDI-Gruppe, to sta VDI in VDI d.o. s h?erinskimi podjetji, ustvarjata s 650 sodelavci prihodek 120 milijonov EUR letno.
10 % tega predstavljajo ?lanarine.
Za intelektualne dejavnosti namenja VDI približno 30 milijonov EUR letno.
Toliko o strukturi in financiranju VDI.

Kaj pomeni VDI za inženirje in tehniko in  kako opravlja svoje delo?
Naj vam razložim s pomo?jo strategije društva. Osnova omenjene strategije je v predstavi, ki jo ima VDI o sebi, in sicer umeva sebe kot "glas inženirjev in tehnike".

Izhajajo? iz statuta in omenjenega poslanstva si je VDI postavil štiri strateške cilje. Ti cilji, kakor tudi iz njih izhajajo?i ukrepi in dejavnosti, so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.
1. strateški cilj: v Nem?iji želi biti VDI vodilna inženirska organizacija, na mednarodni ravni pa tudi želi biti med vodilnimi inženirskimi organizacijami.
Nem?ija je razdeljena na 16 zveznih dežel, na primer na Bavarsko, Severno Porenje in Vestfalijo itd. in ima federalno sestavo. Temu ustrezno je VDI ustanovil 15 deželnih združenj. 15 zato, ker sta zvezni deželi Berlin in Brandenburg združeni v eno deželno združenje.
Deželna združenja svetujejo ministrstvom posameznih zveznih dežel. Poudarek je na izobraževanju, visokošolskem izobraževanju in na inovacijskih ter gospodarskih programih, specifi?nih za posamezno deželo.
VDI ima tudi 45 okrožnih društev, ki so dejavna po vsej Nem?iji. Okrožna društva skrbijo za ?lane na lokalni ravni. Organizirajo na primer razli?ne lokalne prireditve o aktualnih tehni?nih temah. ?lani imajo tu možnost, da se povežejo s kolegi in oblikujejo pomembne osebne mreže.
Na lokalni ravni organizirajo tudi dejavnosti z u?enci, šolami in podjetji.
Vse te prireditve in dejavnosti prispevajo k nenehnemu naraš?anju ?lanstva v zadnjih letih.

Na mednarodni ravni ima VDI 15 prijateljskih klubov v 13 državah. Tako je VDI s svojimi organizacijami prisoten na vseh celinah. Prijateljski klubi ne predstavljajo  konkurence nacionalnim inženirskim organizacijam, ker skrbijo izklju?no za 6.000 v tujini žive?ih ?lanov VDI.
Mednarodna mreža VDI sestoji iz ve? kot 40 sodelujo?ih organizacij. S številnimi od njih je bil sklenjen "Sporazum o obiskujo?em ?lanstvu". Na osnovi tega sporazuma lahko ?lani VDI, kadar delajo v tujini, za obdobje najve? enega leta koristijo ponudbe za ?lane sodelujo?e inženirske organizacije v doti?ni državi. Enako velja tudi za ?lane sodelujo?ih organizacij, kadar le-ti delajo v Nem?iji.

Poleg omenjenega sodeluje VDI v krovnih organizacijah.
V Nem?iji je to DVT ali Nemško združenje tehni?no znanstvenih društev. V DVT je trenutno vklju?enih 47 inženirskih in naravoslovnih organizacij. DVT je kot nemški nacionalni komite vklju?en v FEANI, Evropski zvezi nacionalnih inženirskih združenj, s katero v evropskem okviru tesno sodeluje.. Kljub temu, da ima VDI v Bruslju lastno pisarno, je zanj pomembno, da razpravlja o vprašanjih evropske dimenzije v sodelovanju z evropskimi partnerskimi organizacijami in skupaj z njimi iš?e rešitve. To je sicer pogosto vse preve? dolgotrajen proces in zato moramo delovati hitreje ter se truditi, da premagamo nacionalne egoizme. Konkurenti namre? niso tu v Evropi, temve? v Aziji, Severni in Južni Ameriki ali v Rusiji – slednji že samo zaradi naftnih in plinskih zalog.
Nasproti tem državam moramo v Evropi nastopiti, ?e želimo tudi v prihodnosti igrati pomembno vlogo na mednarodnih trgih.

Na svetovni ravni je VDI preko DVT vklju?en v WFEO, Svetovno zvezo inženirskih organizacij. Trenutno je v tem kontekstu za nas pomemben ?etrti svetovni dan inženirjev 2011, ki bo potekal v Ženevi. Osrednja tema dneva bo proizvodnja energije in njena u?inkovita raba, kar je za Nem?ijo in Evropo zelo pomembna tema, zato upam, da bodo na dogodku sodelovala vsa evropska združenja.

V drugem strateškem cilju želi biti VDI kompeten?ni in mnenjski vodja na podro?ju tehni?no-znanstvenih in poklicnih politik.
Položaj vodje zaseda VDI zaradi tehni?no-znanstvenih in poklicno-politi?nih sposobnosti svojih strokovnjakov.
V tej zvezi je težiš?e na ocenah in obravnavi aktualnih in bodo?ih tehni?nih in tehnoloških podro?ij. Ubiramo razli?ne poti. V odborih 10 strokovnih družb in v dveh komisijah razpravljajo honorarni strokovnjaki o razvoju na svojih strokovnih podro?jih. Iz takšnega dela odborov nato izhajajo teme, ki jih VDI predstavlja na  svojih sre?anjih in konferencah. Vsako leto organizira VDI 150 sre?anj in konferenc o vseh relevantnih tehni?nih temah, katerih se udejstvuje okoli 25.000 udeležencev. VDI in Znanstveni forum VDI d.o. sta najve?ja nemška organizatorja sre?anj in konferenc na tehni?nem podro?ju.

Na leto oblikujejo odbori ca. 100 novih smernic VDI. Skupno število veljavnih smernic VDI je trenutno 1.600. To so smernice, ki podajajo stanje tehnike in s tem obvezujo?a navodila za ravnanje s tehniko in niso pomembne zgolj za tehnike. Najboljši primer je smernica za zavarovanje tovora na tovornjakih. Vsi tovornjaki morajo v skladu z omenjeno smernico zavarovati svoj tovor. Ker policija v Nem?iji redno izvaja  kontrolo na tem podro?ju, spada k opremi vsakega policijskega vozila en izvod smernice VDI za zavarovanje tovora.
Za DIN je VDI drugi najve?ji uradni regulator v Zvezni republiki Nem?iji.

Specialna tehni?na in tehnološka podro?ja se obravnavajo v Tehnološkem centru VDI d.o. in v Inovacijah in tehniki VDI/VDE d.o. Poudarek je na nanotehnologiji, opti?nih tehnologijah, mikrosistemski tehniki in od nedavnega na raziskavah na podro?ju varnosti. Ve? kot 350 sodelavcev dela tu po naro?ilu Zvezne republike Nem?ije, posameznih zveznih dežel in po naro?ilu Evropske unije.

Vendar pa ne koristi veliko, ?e so zgolj strokovnjaki in eksperti seznanjeni z najnovejšim razvojem. V današnjem ?asu moramo zgodaj in celostno informirati tudi ljudi v svoji državi. To delo opravlja VDI z izdajo Novic VDI. Z naklado ve? kot 160.000 izvodov na teden so Novice VDI najve?ji tednik za tehniko in gospodarstvo.
Na osnovi analize bralcev vemo, da bereta vsak tednik najmanj dve osebi, kar pomeni, da na teden dosežemo ve? kot 320.000 ljudi.

Poleg Novic VDI izdaja Založba VDI še vrsto strokovnih revij, ki so isto?asno publikacije posameznih strokovnih družb VDI.
Publikacije so namenjene našim ?lanom, ki jih na ta na?in obveš?amo o aktualnem stanju tehni?nega razvoja.

Za nas tehnike je vedno zelo pomembno vedeti, kakšen razvoj nas ?aka v prihodnosti. Iz tega razloga je VDI skupaj z RWTH Aachen, najve?jo nemško tehni?no univerzo, ustanovil katedro VDI za raziskave na podro?ju futurologije.
Tu ne razvijamo zgolj tehni?no usmerjenih scenarijev, temve? tudi scenarije za sprejemanje novega razvoja s strani družbe. Na primeru jedrske energije smo v Nem?iji spoznali, kako še tako odli?na tehnologija, ki pa je družba ne sprejme, politi?no ni izvedljiva. V tej zvezi pogovori VDI s politiko niso ni?esar dosegli.

Znotraj drugega strateškega cilja "mnenjski vodja in vodja v znanju" je poudarek tudi na nadaljnjem razvoju inženirskega poklica.
S sprejetjem Bolonjskega sporazuma leta 1999 se je moralo izobraževanje inženirjev v Nem?iji popolnoma na novo strukturirati in organizirati. Ker je VDI že leta 1899 poskrbel za to, da so visoke tehni?ne šole v Nem?iji dobile univerzitetni rang in pravico do promoviranja, da so leta 1964 absolventi inženirskih šol, kasnejših visokih strokovnih šol lahko diplomirali, je bil tudi VDI kot prvo nemško tehni?no društvo tisti, ki je že maja 1998 objavil svoje teze za nadaljnji razvoj izobraževanja inženirjev v Nem?iji. V tezah je prikazano, kako naj bodo oblikovani bodo?i dodiplomski in magistrski študijski programi. Veliko visokih šol v Nem?iji je omenjena priporo?ila uporabilo, ne nazadnje pa tvorijo omenjena priporo?ila tudi osnovo standardov kakovosti za akreditacijo inženirskih študijskih programov.

Z Znanstvenim forumom VDI d.o. je VDI najve?ji ponudnik nadaljevalnih seminarjev za inženirje. Letno organizira okoli 750 krajših seminarjev, ki obsegajo najpomembnejša strokovna podro?ja in trajajo 2 - 3 dni. Seminarje za podjetja organiziramo tudi v obliki internih usposabljanj. Skupaj s podjetji oblikujemo po meri nadaljnje izobraževanje za njihove sodelavce.

V smislu izvajanja Bolonjske reforme spodbujamo visoke šole, da se vklju?ijo v nadaljnje izobraževanje inženirjev. Z modularnim oblikovanjem študijskih programov je brez nadaljnjega možno ponuditi posamezne module že diplomiranim inženirjem, v kolikor takšnih vsebin tokom svojega študija niso poslušali, ali pa je na dolo?enih strokovnih podro?jih prišlo do pomembnih novosti. To je sistem, ki mi je dobro poznan iz obdobja na Univerzi Houston, v Teksasu. Žal imajo nemške visoke šole še vedno težave s takšnim gledanjem.

Za poenostavitev mobilnosti inženirjev predvideva Direktiva o mobilnosti 2005/36/ES, kot možno in po mojem mnenju najbolj prakti?no rešitev, poklicno izkaznico, tako imenovano Professional Card. Takšna poklicna izkaznica naj bi bila enaka po vsej Evropski uniji in naj bi lastnika enozna?no izkazovala kot inženirja. Isto?asno pa izkaznica ne pomeni, da se lahko lastnik avtomati?no in brez nadaljnjih izpitov zaposli kot inženir na podro?jih, za katera je pristojna posamezna država, na primer v Italiji ali Španiji in Nem?iji. V teh državah je imetnik izkaznice zgolj enako obravnavan kot doma?i inženirji in mora biti pripuš?en k tam predpisanim izpitom brez dolgotrajnih postopkov priznavanja.
VDI je prevzel izdelavo takšne izkaznice za FEANI. Predlog bomo maja ali junija predstavili vsem ?lanom FEANI in z njimi o zadevi tudi razpravljali. Naš cilj je sprejeti poklicno izkaznico na generalni skupš?ini FEANI v oktobru v Sofiji.

S tretjim strateškim ciljem dokumentira VDI svojo pravico biti odgovoren družbeno politi?en akter. VDI namre? vidi sebe kot zagovornik inženirjev in tehnike. Stremi za tem, da bi bila tehnika v javni zavesti sprejeta kot kulturna dobrina, pri ?emer ga vodijo eti?na na?ela in zavedanje o odgovorni rabi tehnike.

Pomembno je tudi delo VDI v okviru kompetentnega politi?nega svetovanja na zvezni in deželni ravni; na podro?ju raziskovalne politike tudi na ravni Evropske unije. Tukaj je prednost VDI v tem, da ni panožno združenje in da temelji na osebnem ?lanstvu. Tako je neodvisen od panožnih interesov in zavezan zgolj inženirjem in tehniki. Omenjena nevtralnost je s strani politike zelo cenjena.

V nadaljevanju so podrobneje predstavljena podro?ja, na katerih je VDI politi?no aktiven in sicer v obliki svetovalnih dejavnosti.
1. Tehni?no izobraževanje:
Nemci se morajo za svoje blagostanje zahvaliti predvsem tehniki in iz nje izhajajo?i industriji. Navzlic temu pa tehni?no izobraževanje ni prisotno na vseh nemških šolah. V nekaterih zveznih deželah in v nekaterih šolskih oblikah sploh nimajo tehni?nega izobraževanja. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj vlada v Nem?iji pomanjkanje inženirjev. Decembra 2009 so namre? v Nem?iji kljub gospodarski krizi zabeležili primanjkljaj 24.000 inženirjev.
Iz tega razloga se je VDI že zelo zgodaj povezal s tehni?nimi didaktiki, s katerimi je skupaj oblikoval izobraževalne standarde za tehni?ni pouk. Te standarde smo leta 2005 predložili konferenci prosvetnih ministrov. Danes lahko ugotavljamo, da vedno ve? zveznih dežel uvaja tehni?no izobraževanje v svoje šole.

2. Inženirski trg dela
VDI je vodilna ustanova, ki shranjuje podatke o inženirskem trgu dela v Nem?iji. Tu sodelujemo z Zvezno agencijo za delo in Nemškim inštitutom za gospodarske raziskave. Vsak mesec izide Inženirski monitor, v katerem so najnovejše številke o inženirskem trgu dela. Na ta na?in lahko natan?no analiziramo trg dela in ponudimo politiki zanesljive številke. Tudi inženirjem v Nem?iji nudi Inženirski monitor pomembne podatke za njihovo prihodnost.

V Nem?iji sindikatov za inženirje ni. Razlog za takšno stanje je, da ve?ina inženirjev ni zaposlena po kolektivni pogodbi, inženirji pa so tudi pogosto na vodilnih položajih.

Kljub temu obstaja na dolo?enih podro?jih potreba po ureditvi. Naj v tej zvezi omenim na primer tarifno uredbo za arhitekte in inženirje (HOAI). Uredba dolo?a cene na?rtov v gradbeništvu. VDI poleg inženirskih zbornic sodeluje pri delu na spremembah tarifne uredbe, ki je zavezujo?a in velja kot zakon.

3. Spodbujanje inovacij
Spodbujanje inovacij se v VDI odvija v strokovnih družbah in v obeh tehnoloških centrih, v Tehnološkem centru VDI d.o. kot tudi v Inovacijah + tehniki VDI/VDE d.o.

Na podro?ju strokovnih družb smo organizirani tako, da VDI lahko hitro sprejme in prilagaja nova in obetajo?a tehnološka podro?ja. Zato smo lahko že zelo kmalu vklju?ili v naše strokovne odbore biotehnologijo. Danes smo vodilni nemški regulator na tem podro?ju, saj smo izdali tudi VDI smernice za biotehnologijo.
V strokovnih družbah smo ustanovili tako imenovane ekspertne forume, v okviru katerih se izbrana skupina ekspertov sre?uje in razpravlja o najrazli?nejših strokovnih temah ter razmišlja o nadaljnjem razvoju. Rezultati razprav so nato predstavljeni na naših sre?anjih in kongresih ter jih na tak na?in uspešno posredujemo širši tehni?ni skupnosti.

Za politike organiziramo parlamentarne ve?ere tako na zvezni kot tudi na deželni ravni. Na teh ve?erih predstavljamo stališ?a VDI o dolo?enih tehni?nih usmeritvah ter o njih skupaj razpravljamo.

Tehnološki centri VDI so nosilci projektov za Zvezno republiko Nem?ijo. Po naro?ilu Ministrstva za raziskave in Ministrstva za gospodarstvo koordinirajo državno financirane programe na podro?jih nanotehnologije, opti?ne tehnologije, mikrosistemske tehnike in raziskav na podro?ju varnosti.
To pa pomeni, da VDI preko tehnoloških centrov skupaj z imenovanimi ministrstvi razvija bodo?e raziskovalne programe. Na ta na?in mu je omogo?eno, da aktivno sooblikuje spodbujanje inovacij v Nem?iji.
S tehnološkimi centri smo sodelovali tudi pri oblikovanju zadnjega okvirnega raziskovalnega programa EU. Uspeh omenjenega dela je bil, da so opti?ne tehnologije od 7. okvirnega raziskovalnega programa dalje vodene kot samostojno tematsko podro?je.

4. Gospodarsko stanje
Za delovna mesta v Nem?iji je pomemben pozitiven razvoj našega gospodarstva.  Kot je že bilo povedano,  je le-to mo?no prežeto s tehniko in uživa na mednarodnih trgih velik sloves.
Velika želja VDI je, da tako tudi ostane. Zato se zelo zavzemamo za to, da Nem?ija kot proizvodna država ne postane žrtev tako imenovane "storitvene družbe", kot se je to zgodilo v drugih državah.
Ne nazadnje je finan?na kriza pokazala, da države z lastnim ustvarjanjem vrednosti, to je z lastno proizvodnjo, krizo bolje obvladujejo kot druge. Da pa bo v Nem?iji tako ostalo, je mo?no odvisno od obnašanja nemških podjetjih in katere produkte bodo v prihodnosti proizvajali. 

Naj bom konkreten. VDI vidi na podro?jih u?inkovitostnih tehnologij, na primer, u?inkovite rabe energije ali materialov ali okoljske tehnologije, bodo?i trg v naslednjih letih. Vemo, da smo na teh tehnoloških podro?jih z nekaj podjetji zelo dobro zastopani. Z namenom, da to znanje postavimo na širše temelje, smo s finan?no podporo Ministrstva za okolje avgustu 2009 ustanovili Center za u?inkovito rabo virov VDI d.o., s ciljem, transparentno predstaviti razli?ne tehnološke pristope in pomagati podjetjem  pri uvajanju u?inkovitostnih tehnologij.

Omenil sem že, da v Nem?iji primanjkuje inženirjev in da se ljudje ne zavedajo ve?, da je naša blaginja odvisna od tehnike.
Tako na tem podro?ju vidimo potrebo po delovanju. S ciljno usmerjenimi ukrepi  želimo okrepiti tehni?no zavedanje v naši državi in isto?asno izboljšati imidž inženirja v družbi.
Naj omenim dva primera:
1. primer: Klub VDIni
Klub VDIni je namenjen otrokom v starosti od 4 – 10 let.
To je otroški tehni?ni klub, katerega ?lani lahko postanejo otroci. V klubu se otroci na igriv na?in nau?ijo ravnanja s tehniko, isto?asno pa spoznajo tudi, kako tehnika vpliva na družbo. Ustanovljen je bil junija 2009 in ima že 1.700 ?lanov.
Klub VDIni temelji na treh bistvenih stebrih. Prvi od njih je Internet. Internetna stran, ki je oblikovana posebej za otroke, vsebuje igre, navodila za lepljenje in sestavljanje, risanke in še mnogo drugih stvari.
Drugi? so to lokalni klubi. V sedanjih 14 takšnih lokalnih klubih, ki morajo biti priklju?eni 45 okrožnim društvom, se sre?ujejo otroci in njihovi starši. Otroci doživljajo tehniko skozi poskuse ali ekskurzije, starši pa se sre?ujejo in imajo priložnost za strokovno modrovanje ali preprosto uživajo v druženju. Na tem mestu moram priznati, da je Klub VDIni zelo pomemben tudi za sam VDI, kajti v skupini ?lanov, starih 35 let, beležimo najve?je število izstopov iz VDI. To je starostna skupina, ki je ravnokar ustanovila družino in ima zato bolj malo ?asa, da bi sodelovala pri obi?ajnem dogajanju društva. ?e pa imajo ?lani priložnost, da svoj prosti ?as preživijo skupaj z otroki in je to še povezano s tehniko, potem vidijo v ?lanstvu VDI ponovno dolo?ene prednosti.
Tretji steber je tehnološki kov?ek in klubski zvezek, ki redno izhaja in ga ?lani prejemajo avtomati?no. Poleg tega prejme vsak ?lan 4 x letno en tehni?ni poskus.

Z namenom, da bo Klub VDIni nudil otrokom res primerne ponudbe, smo z vzgojitelji in u?itelji ustanovili pedagoški svet. Tako smo lahko prepri?ani, da so ponudbe res otrokom primerne in je zloraba skoraj nemogo?a.

2. primer:  pobuda »DELATI STVARI«
To je pobuda, ki jo VDI izvaja skupaj z ve? kot 100 partnerji iz gospodarstva in znanosti. Ustanovljena je bila leta 2006 s ciljem, da navduši bodo?e rodove za tehniko, da spodbuja inovacije in utrjuje tehni?no privla?nost Nem?ije.
Dejavnosti so raznolike. Razvili smo »Nemško tehni?no cesto«, ki je bila predstavljena v reviji MERIAN. Objavljene so bili fascinantne fotografije tehnike in inženirjev, tehni?nih muzejev, podanih pa je bilo tudi veliko informacij o tehniki in odli?nih podjetjih ter raziskovalnih ustanovah.
Za u?ence, starejše od 10 let je bil ustanovljen TEC TV, prvi tehni?ni internetni oddajnik. Enkrat mese?no je prikazana nova oddaja, v kateri je mnogo razburljivih prispevkov o tehni?nem razvoju. Oddaje so zelo primerne za šolarje.
Enkrat letno je na dirkališ?u Hockenheimring organizirano tudi tekmovanje Formula Student Germany. Tu se sre?a 80 študentskih ekip, 40 iz Nem?ije in 40 iz vsega sveta, ki  tekmujejo v izgradnji najboljšega dirkalnega vozila. Ne gre za hitrost, temve? je dogodek tekmovanje v konstrukciji in zato morajo ekipe uspešno opraviti vrsto preizkusov. Ve? kot 5.000 gledalcev se vsako leto znova navdušuje nad tekmovanjem.

Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pobude DELATI STVARI, financirajo partnerji, medtem ko je VDI  zgolj organizator, ne pa financer.

To je bil pregled vseh dejavnosti VDI, ki pa brez u?inkovite organizacije društva ne bi bile mogo?e.

Zato želimo s ?etrtim strateškim ciljem na osnovi u?inkovite organizacije dose?i trajnostni razvoj VDI. Stalno preverjamo, kakšna organizacija je za VDI življenjsko potrebna in si v ta namen vsako leto postavimo naslednja tri vprašanja:
1. Kakšna je naša ponudba?
Stalen razvoj VDI je mo? dose?i zgolj takrat, ko so naše ponudbe uglašene s potrebami naših ?lanov.
2. Kako nas sprejemajo?
VDI bo s strani inženirjev, politike in javnosti sprejet kot kompetenten partner takrat, ko bomo govorili dogovorjen skupni jezik in bomo znali konkretno in razumljivo izražati svoja stališ?a.
3. Katera sredstva uporabljamo in kako?
Sredstva VDI moramo na?rtovati daljnovidno ter jih nameniti za bistvene dejavnosti. To velja v enaki meri za delo honorarnih, redno zaposlenih strokovnjakov in ?lanov kot tudi za sama finan?na sredstva.

Gospe in gospodje, naj zaklju?im svojo predstavitev. Upam, da sem vam uspel jasno prikazati, kako se je in kako se VDI razvija popolnoma v skladu s svojimi ustanovitelji. Ostajamo zvesti geslu:

Prihodnost potrebuje preteklost


 

ZadnjiÄŤ posodobljeno ( Ponedeljek, 05 April 2010 13:09 )
 

Za dodajanje komentarjev je potrebna registracija oziroma prijava v portal MINVO!

MVZT

Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo opravlja naloge na podro?jih visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti, tehnologije, meroslovja in pospeševanja informacijske družbe na podro?jih, ki ne sodijo v delovna podro?ja drugih ministrstev, in usklajevanja dela na podro?ju informacijske družbe. Najbolj navezujo?a direktorata za naš portal sta direktorat za znanost ter direktorat za tehnologijo.

http://www.mvzt.gov.si/

ZSIS

Zveza strojnih inženirjev Slovenije (ZSIS, Zveza) je zveza društev s podro?ja strojništva. Društva se v Zvezo vklju?ujejo na osnovi skupnih interesov in zakona o društvih. Vizija Zveze je postati in obdržati prepoznavno vlogo stroke, prakse in znanosti na podro?ju strojništva in vseh iz tega razvitih podro?ij. Poslanstvo Zveze je promocija, razvoj, izobraževanje in izmenjava izkušenj med društvi in njihovimi ?lani.

http://www.zveza-zsis.si/

TIA

Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj ra?un v okviru zakonov in s sklepom o ustanovitvi dolo?enih nalog. TIA opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge na podro?ju pospeševanja tehnološkega razvoja in inovativnosti v skladu s sprejetim nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom.

http://www.tia.si