 |
| SDPG | ||
|
|
Slovensko društvo za podzemne gradnje: Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s področja inženirske geologije, mehanike tal in geotehničnega inženirstva ter mehanike kamnin.
Ime društva in Logotip:
Sedež društva: SDPG - Slovensko društvo za podzemne gradnje Aškerčeva 12 SI-1000 Ljubljana Slogan društva: Pospešena gradnja podzemnih objektov predvsem pa predorov je v zadnjih desetletjih narekovala strokovno združevanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi gradnjami. Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s področja inženirske geologije, mehanike tal in geotehničnega inženirstva ter mehanike kamnin. Kratek opis društva: Pospešena gradnja podzemnih objektov predvsem pa predorov je v zadnjih desetletjih narekovala strokovno združevanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi gradnjami. V bivši Jugoslaviji je bilo organizirano društvo z imenom Jugoslovansko društvo za mehaniko hribin in podzemna dela, ki je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo aktivno v državnem kot tudi v svetovnem merilu. To ne nazadnje dokazuje, da mu je bila leta 1970 zaupana organizacija svetovnega kongresa za mehaniko kamnin. Eden izmed najbolj aktivnih članov je bil prof. Branko Kujundžić, ki je bil več let tudi predsednik tega društva. V Sloveniji je bil poleg strokovnjakov z Geološkega zavoda Ljubljana, predvsem strokovno in znanstveno dejaven na tem področju prof. dr. Ivan Sovinc s sodelavci Laboratorija za mehaniko tal pri Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Kasneje je dr. Franc Kočar, kot vodilni geomehanik v Premogovniku Velenje, dal veliki prispevek k razvoju stroke in močno oplemenitil delo na področju mehanike hribin. Leta 1985 je bil v Velenju organiziran zelo uspešen 6. Jugoslovanski simpozij za mehaniko hribin in podzemna dela, kar je glede na razmere v stroki tedaj predstavljalo priznanje slovenskim strokovnjakom. Z ustanovitvijo samostojne in mednarodno priznane Republike Slovenije je bilo ustanovljeno Slovensko geotehnično društvo SLOGED, katerega prvi predsednik je bil prof. dr. Ivan Sovinc. Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s področja inženirske geologije, mehanike tal in geotehničnega inženirstva ter mehanike kamnin. Področje gradnje podzemnih objektov je bilo v devetdesetih letih organizirano v okviru Slovenskega nacionalnega komiteja za gradnjo predorov, ki ga je uspešno vodil prof. dr. Uroš Bajželj ob sodelovanju drugih strokovnjakov s tega področja izmed katerih so veliko prispevali k razvoju stroke g. Boris Mikoš, univ. dipl. inž. gradb., dr. Borut Petkovšek, dr. Peter Podkrajšek, dr. Evgen Dervarič, Andrej Ločniškar, univ. dipl. inž. geolog., Anton Marinko, univ. dipl. inž. gradb., Leon Kostiov, univ. dipl. inž. gradb., doc. dr. Andrej Zajc, prof. dr. Jurij Modic in drugi. Leta 2001 je bilo na pobudo predstavnikov strokovnega in znanstvenega življenja ter gospodarskih družb in javnih zavodov ustanovljeno Slovensko društvo za podzemne in geotehnične konstrukcije - SDPGK, ki je združevalo strokovnjake različnih strok, ki se ukvarjajo predvsem s podzemnimi gradnjami za različne potrebe, saj so to kompleksni objekti, ki zahtevajo sodelovanje različnih inženirskih in naravoslovnih strok. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. Jakob Likar. Vse od leta 1992 je, prej Slovenski nacionalni komite pri ITA, potem pa Slovensko društvo za podzemne in geotehnične konstrukcije – SDPGK, organiziralo vsake dve leti mednarodno posvetovanje s področja gradnje predorov in drugih podzemnih prostorov. Vsa posvetovanja, ki so bila strokovno uspešna ne samo v slovenskem prostoru, temveč tudi širše, so vsakokrat vnašala dvig strokovnega nivoja stroke, omogočala izmenjave mnenj in kritičnih pogledov na določene tehnične rešitve gradnje in presegala zaprtost stroke proti svetu. Leta 2007 se je na pobudo večine članov društva preimenovalo v SLOVENSKO DRUŠTVO ZA PODZEMNE GRADNJE – SDPG, s sedežem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana. Vodstvo društva in druge organe društva sestavljajo predsednik, podpredsednik, člani izvršilnega odbora, člani nadzornega odbora člani častnega razsodišča in namestnika članov častnega razsodišča. Društvo ima tudi potrjen nav statut, ki je usklajen z zakonodajo, ki pokriva to področje. SDPG je tudi aktivni član mednarodnega društva ITA – AITES – International Tunnelling and Underground Space Assotiation s sedežem v Lozani v Švici. Društvo tudi letos organizira že 9. Mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in drugih podzemnih prostorov, ki bo od 16 - 18. Septembra v Ljubljani. Ključne dejavnosti: inženirske geologije mehanika tal geotehničnega inženirstva mehanike kamnin. Naši člani so usposobljeni na področju: inženirske geologije mehanike tal geotehničnega inženirstva mehanike kamnin Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili? Mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in podzemnih prostorov Vsebina in namen posvetovanja Varnost podzemnih objektov, ekonomičnost njihovega načrtovanja, gradnje,vzdrževanja in uporabe, kvaliteta vgrajenih materialov in opreme ter same gradnje, so seveda vprašanja, ki v današnji, sodobni, demokratični družbi ne zanimajo več samo ožje strokovne javnosti, ampak tudi širšo, civilno družbo. To dokazujejo tudi javne polemike, ki se razvnemajo ob gradnji nekaterih slovenskih predorov, naj omenim samo predora Šentvid v Ljubljani ter Markovec v Kopru. Taka srečanja, kot je prihodnja konferenca, pa so najboljša priložnost, da o različnih predlogih in idejah, o katerih potekajo polemike spregovori tudi strokovna javnost in jih kritično analizira. Rezultati teh analiz, izmenjava praktičnih izkušenj pridobljenih v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti, pri načrtovanju novih projektov, skupaj z dodano vrednostjo najnovejših znanstvenih izsledkov iz tega področja, so najboljša popotnica za dobro delo v prihodnosti. Načrtovanje in gradnja predorskih in drugih podzemnih objektov namreč ni enostavna naloga. Upamo pa si zatrditi, da je slovenska projektantska in izvajalska stroka v zadnjih dveh desetletjih na tem področju stopila ob bok svetovni konkurenci. Lahko se s ponosom ozremo na prehojeno pot, ki se je začela z gradnjo predora Karavanke. Še danes je to najdaljši cestni predor, ki ga imamo v Sloveniji. V bližnji prihodnosti so načrtovane nove in posodobljene železniške povezave, ki bodo zahtevale visok strokovni pristop in končno izvedbo projektov. Kontakt:
|
