Ime dru�tva in Logotip:

Dru�tvo avtomatikov Slovenije http://www.drustvo-das.si/

Sede� dru�tva:  

DAS - Dru�tvo avtomatikov Slovenije

Tr�a�ka cesta 25

SI-1111 Ljubljana

Slogan dru�tva:

Dru�tvo avtomatikov Slovenije: Dru�tvo avtomatikov Slovenije je nepoliti?na, prostovoljna in strokovna organizacija ob?anov, ki se ukvarjajo z avtomatiko.

Kratek opis dru�tva:

Dru�tvo avtomatikov Slovenije (DAS) letos (2009) praznuje 20 letnico delovanja, kajti ustanovljeno je bilo leta 1989 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Ustanovni sestanek dru�tva je bil v takratnem Laboratoriju za analogno-hibridno ra?unanje in avtomatsko regulacijo pri prof. Francetu Brem�aku. Dru�tvo se je od takrat dalje neprestano razvijalo in nadgrajevalo.

Hkrati z 20. letnico ustanovitve dru�tva praznujemo tudi 10 letnico organiziranja konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, ki je pri?ela z delom leta 1999 na Fakulteti za elektrotehniko, ra?unalni�tvo in informatiko v Mariboru. V ta namen smo obnovili in dopolnili knji�ico Kratek vpogled v zgodovino nastanka in dejavnost v obdobju od leta 1989 do leta 2005, ki jo je dru�tvo izdalo leta 2005. Pri nastanku tega dela smo si pomagali z diplomsko nalogo z naslovom: Analiza o stanju avtomatizacije v Sloveniji, v kateri so zbrani dokumenti in dopolnjeno gradivo o dosedanjem delu Dru�tva avtomatikov Slovenije.
 
Osnovni podatki o dru�tvu

Dru�tvo avtomatikov Slovenije je nepoliti?na, prostovoljna in strokovna organizacija ob?anov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko sre?ujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali druga?en na?in ukvarjajo s problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje, itd., oziroma �ir�e re?eno, tisti, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehni?nih sistemov in procesov. Dru�tvo ima svoj formalni sede� na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, Tr�a�ka 25, 1000 Ljubljana. Delovni sede� dru�tva pa je po dosedanji praksi organizacija, v kateri je zaposlen trenutni predsednik dru�tva, to je Fakulteta za elektrotehniko, ra?unalni�tvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, kjer je zaposlen trenutni predsednik dru�tva prof. dr. Tovornik Boris.

Dru�tvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa njegov predsednik. Glasilo dru�tva je Elektrotehni�ki vestnik in revija Avtomatika, dru�tvo pa ima tudi svojo doma?o stran, ki slu�i informiranju javnosti in izmenjavi informacij med ?lani. Naslov doma?e strani dru�tva je: http://www.drustvo-das.si. dru�tva je v pogledu organizacij, iz katerih prihajajo posamezni ?lani, zelo heterogeno. Med ?lani najdemo strokovnjake, ki prihajajo iz razli?nih podjetij uporabnikov avtomatizacije, strokovnjake iz in�enirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem podro?ju, strokovnjake iz dr�avne uprave in tudi raziskovalce in profesorje iz in�titutov ter univerz. Trenutno �teje dru�tvo okrog 150 ?lanov.

?lanstvo

Dru�tvo avtomatikov Slovenije je v?lanjeno v Mednarodno federacijo za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control � IFAC). Zdru�enje IFAC trenutno povezuje 49 dr�av ?lanic.
 

Nastanek dru�tva

Ideja o ustanovitvi Dru�tva avtomatikov Slovenije se je porodila leta 1987, ko je postalo jasno, da je vsako sodelovanje v mednarodnih zvezah, predvsem v IFAC-u mo�no le preko doma?e organizacije, ki je pa ni bilo. Postopek registracije dru�tva je zahteval statut, programsko zasnovo, evidentiranje vodilnih funkcionarjev (predsednika in tajnika) mnenje SZDL (Socialisti?ne zveze delovnega ljudstva), zapisnik ustanovnega ob?nega zbora in overovljene podpise desetih ustanovitvenih ?lanov. Statut in programsko zasnovo smo obravnavali na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev Dru�tva avtomatikov Slovenije, ki je bil 14. junija 1988 na Fakulteti za elektrotehniko in ra?unalni�tvo v Ljubljani. Sestanka se je udele�ilo 27 bodo?ih ?lanov, vodil pa ga je prof. dr. Drago Matko, ki je tudi pripravil osnutke zahtevanih dokumentov. Na sestanku smo potrdili osnutek statuta in programske zasnove ter evidentirali prof. Ludvika Gyergyeka za predsednika in prof. Draga Matka za tajnika. Vse tri dokumentacije smo naslednji dan poslali Republi�ki konferenci SZDL in jih prosili za njihovo stali�?e. RKSZDL je o na�i vlogi razpravljala 15. septembra 1988 in izdelala pozitivni mnenje. Ker smo predvideli institucionalno povezavo v Elektrotehni�ko zvezo Slovenije, smo jih prosili za njihovo privolitev. Elektrotehni�ka zveza je na svoji seji 14.12.1988 dovolila vklju?itev Dru�tva avtomatikov Slovenije. Ustanovni ob?ni zbor dru�tva je bil 12.1.1989. Uvodni poro?ili sta imela prof. Ludvik Gyergyek: �Razvoj avtomatike kot program Slovenije� in prof. Drago Matko: �Priprave na ustanovitev Dru�tva avtomatikov Slovenije�. Za prvega predsednika je bil izvoljen prof. Gyergyek za tajnika pa prof. France Brem�ak (kopijo prve skice znaka lahko vidite na sliki �t. 1). Pri sodi�?u smo 17.1.1989 overili podpise ustanovnih ?lanov in 20.1.1989 prosili Republi�ki sekretariat za notranje zadeve za vpis Dru�tva v register. Le ta je 14.4.1989 izdal odlo?bo za vpis Dru�tva avtomatikov Slovenije v register dru�tva.

Dosedanji vodilni ?lani dru�tva

Dejavnost dru�tva seveda stoji ali pa pade na ljudeh. ?eprav so pri aktivnostih dru�tva v tak�ni ali druga?ni obliki sodelovali �tevilni ?lani, je prav, da izpostavimo tiste, ki so najbolj zaznamovali nastanek, dejavnost in razvoj dru�tva. V tem smislu moramo na prvo mesto postaviti ?astne ?lane, ki so naziv ?astnega ?lana pridobili zaradi svojih zaslug za nastanek in utemeljitev podro?ja avtomatike na slovenskem in za svoj prispevek k dejavnosti dru�tva.

Dru�tvo je trem ?lanom podelilo naziv ?astni ?lan, in sicer:

 - akademik prof. dr. Ludvik Gyergyek
 - prof. dr. France Brem�ak
 - prof. dr. Dali ?onlagi?

 Operacijska, vsebinska in operativna dejavnost pa v veliki meri sloni na ?lanih Izvr�nega in Nadzornega odbora dru�tva. Delovanje dru�tva je od ustanovitve naprej vodilo pet Izvr�nih odborov in nadziralo pet Nadzornih odborov.

Dejavnost dru�tva

Dejavnost dru�tva izhaja iz njegovega namena in nalog, ki smo jih opredelili v uvodu. Z leti delovanja pa so se utrdile nekatere stalne aktivnosti, ki predstavljajo okostje delovanja dru�tva in na nek na?in tudi ozna?ujejo njegovo identiteto. Med temi so najbolj pomembne organizacija strokovnih konferenc, strokovnih ekskurzij, predavanj, okroglih miz in drugih dogodkov, delo na slovarju strokovnih izrazov in pa seveda soorganizacija doma?ih in mednarodnih znanstvenih konferenc.

Strokovne konference v Mariboru

Tradicionalna konferenca Dru�tva avtomatikov Slovenije z imenom �Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu (AIG)� je nastala kot odziv na potrebo, da se v slovenskem prostoru razvijejo aktivnosti, ki bi povezale in vzpodbudile komunikacijo med in�enirji v malih in srednjih podjetjih, ki izvajajo projekt avtomatizacije, uporabniki, ki v svojo proizvodnjo uvajajo vi�jo stopnjo avtomatizacije in informatizacije ter raziskovalno sfero, za katero se je pri?el kazati vse ve?ji interes in potreba po sodelovanju. V slovenskem prostoru je bila �e dolgo prisotna potreba po ve?jem strokovnem in partnerskem sodelovanju, ki temelji na razvojnem in raziskovalnem delu. Posebno to velja za podjetja, ki so se v preteklosti in v ?asu tranzicije razvila iz malih zastopstev tujih dobaviteljev v gospodarske subjekte, sposobne prevzemati velike in odgovorne projekte. Ta podjetja so po eni strani ?utila potrebo po povezovanju z raziskovalnimi in izobra�evalnimi ustanovami, po drugi strani pa po okrepitvi pretoka informacij med njimi samimi in podjetji uporabniki avtomatizacije. �al pa v tistem ?asu pravih mehanizmov za povezovanje ni bilo. Ideja o organiziranju strokovne konference avtomatikov je zaradi tega imela namen vzpostaviti strokovne in osebne kontakte vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z avtomatizacijo in informatizacijo gospodarskih in proizvodnih sistemov in s tem vzpodbuditi pretok informacij in znanja.

Cilj konference je predstaviti stanje na podro?ju avtomatizacije v slovenski industriji in gospodarstvu ter spro�iti razprave o tej problematiki. Poka�e naj kak�ni so svetovni trendi in kako tem trendom v Sloveniji sledimo. Poudarek je na prispevkih, ki jih prezentirajo avtorji iz gospodarstva na temo industrijske aplikacije ter na temah, ki so vezane na prenos znanja v industrijsko okolje. Prednost pri prezentaciji referatov in njihovi objavi v zborniku imajo prispevki, ki izhajajo iz podjetij, zato ima konferenca izrazito strokovni zna?aj. S konferenco tudi vzpodbujamo avtorje iz gospodarstva k pisanju strokovnih ?lankov in objavljanju rezultatov svojega dela, s ?im se zagotavlja horizontalni pretok znanja med podjetji.

Prva konferenca je bila organizirana aprila 1999 na pobudo takratnega predsednika dru�tva prof. dr. Karla Jezernika. Do sedaj je bilo organiziranih 5 konferenc, in sicer:

 - leta 1999 s tremi uvodnimi predavanji in 49 referati predstavljenimi v osmih sekcijah,
 - leta 2001 s �tirimi uvodnimi predavanji in 62 referati predstavljenimi v osmih sekcijah ter dodatni poster sekciji,
 - leta 2003 s tremi uvodnimi predavanji in 56 referati predstavljenimi v osmih sekcijah ter 11 �tudijskih referatov v posebni �tudentski sekciji,
 - leta 2005 s �estimi uvodnimi predavanji in 60 referati predstavljenimi v �estih sekcijah in 10 �tudijskih referatov v posebni �tudentski sekciji,
 - leta 2007 s sedmimi uvodnimi predavanji in 44 referati predstavljenimi v �tirih sekcijah in 12 �tudijskih referatov v posebni �tudijski sekciji.

Konference se udele�i do170 udele�encev iz razli?nih slovenskih podjetij, univerz in in�titutov. Zaklju?i se z okroglo mizo o aktualni problematiki na podro?ju avtomatizacije v Sloveniji in v svetu. Vzporedno s potekom predavanj je sponzorjem konference omogo?ena razstava in demonstracija svojega dela, kar daje dogajanju dodatno te�o in pomen.
 
Vloga dru�tva je skrb za razvoj stroke ter skrb za vzgojo in izobra�evanje mladega rodu avtomatikov. Da bi pomagali vzpostaviti kontakt med �tudenti avtomatike in njihovimi potencialnimi delodajalci, smo v program konference vklju?ili �tudentsko sekcijo, kjer �tudenti avtomatike iz obeh slovenskih fakultet za elektrotehniko, v obliki �tudentskih referatov, predstavijo svoja dela, rezultate �tudentskega raziskovanja, seminarjev in diplom. Z ozirom na to, da so na konferenci prisotni ljudje iz industrije in �tudenti ter profesorji iz fakultet, smo na konferenci vpeljali borzo kadrov. Na njej podjetja predstavijo �tudentom in tistim, ki i�?ejo slu�bo svoje podjetje, vizijo in potrebe po kadrih. �tudenti imajo prilo�nost iz prve roke sli�ati, kaj vodilni ljudje iz gospodarstva od in�enirjev pri?akujejo in kaj jim nudijo. Vi�ek dru�abnega �ivljenja na konferenci je konferen?na ve?erja, na kateri v prijetnem vzdu�ju podelimo priznanja in zahvale najbolj prizadevnim partnerjem ter razglasimo in nagradimo najbolj�i �tudentski prispevek.

Strokovne ekskurzije

Strokovne ekskurzije so pomemben del aktivnosti dru�tva. V prvi vrsti so namenjene seznanjanju ?lanov dru�tva s stanjem avtomatizacije in informatizacije v slovenskih podjetjih ter medsebojnem spoznavanju ?lanov dru�tva iz razli?nih obmo?ij Slovenije. Osrednji del ekskurzij so zato ogledi podjetij in tovarn, obi?ajno pa jih pove�emo tudi z organizacijo ob?nega zbora, izvedbo predstavitev sponzorjev pa tudi z razli?nimi predavanji.

Prva strokovna ekskurzija, ki jo je pripravilo Dru�tvo avtomatikov Slovenije, je bila strokovna ekskurzija v Center vodenja Dravskih elektrarn dne 13.5.1992. Predstavniki Centra vodenja so nam podrobno prikazali sisteme vodenja in razlo�ili organizacijo vodenja tega pomembnega dela elektroenergetskega sistema Slovenije.

Druge pomembne strokovne ekskurzije v okviru Dru�tva avtomatikov Slovenije so bile:

 - 14.5.1998 je bila organizirana strokovna ekskurzija, ki je vklju?evala ogled tovarne Krka in tovarne Danfoss v Novem mestu,
 - 17.1.2000 je bila organizirana strokovna ekskurzija v Tovarno sladkorja Ormo�, kjer so si ?lani dru�tva ogledali avtomatizirano linijo Tovarne sladkorja Ormo�,
 - 10.11.2000 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v tehni?nem muzeju Bistra pri Vrhniki, pod pokroviteljstvom podjetja LikoPris iz Vrhnike,
 - 23.11.2001 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Velenju, kjer je bil organiziran ogled Srednje�olskega centra Velenje in obisk rudarskega muzeja v Velenju, pod okriljem podjetja MIEL iz Velenja,
 - 29.11.2002 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Idriji, ki je vklju?evala ogled dveh velikih idrijskih podjetij Kolektor in Synatec Elektronika ter ogled muzeja rudnika �ivega srebra,
 - 21.11.2003 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Anhovem in Novi Gorici, kjer so si ?lani dru�tva ogledali cementarno Salonit v Anhovem, podjetje GOAP (pokrovitelj ekskurzije) v Novi Gorici ter predstavitev tehnolo�ke mre�e �Tehnologija vodenja procesov�,
 - 19.11.2004 je strokovna ekskurzija potekala v Ljubljani in Meng�u, kjer je potekal ogled dejavnosti podjetja INEA d.o.o. in Metronik d.o.o., sledil je obisk �elezni�kega muzeja v Ljubljani ter ogled proizvodnje in sistemov avtomatizacije v tovarni LEK v Meng�u,
 - 20.11.2005 je potekala strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Kopru in Se?ovljah, kjer je potekal ogled tovarne CIMOS v Kopru, na koncu pa so si ?lani strokovne ekskurzije ogledali �e eni izmed znamenitosti Slovenije, in sicer soline v Se?ovljah,
 - 17.11.2006 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Kr�kem, kje je bila organizirana predstavitev Nuklearne elektrarne Kr�ko, vklju?evala je prav tako ogled zbirk v galeriji Bo�idarja Jakca,
 - 23.11.2007 je bila organizirana strokovna ekskurzija in ob?ni zbor DAS v Slovenski Bistrici, kjer so si ?lani dru�tva pod pokroviteljstvom podjetja IMPOL d.d. in ATES d.o.o. ogledali avtomatizirano proizvodnjo obdelave aluminija (valjarno, cevarno in profilarno) v tovarni IMPOL.
 - 14. 11. 2008 je bil Ob?ni zbor dru�tva in ekskurzija v Moravskih toplicah z ogledom Term 3000 in Ple?nikove cerkve v Bogojini.

Predavanja in okrogle mize ter soorganiziranje drugih dogodkov

Dru�tvo je bilo precej aktivno tudi na podro?ju organizacije razli?nih predavanj, organizacije okroglih miz in soorganizacije drugih dogodkov.

Organizacija predavanj je bila pomemben del aktivnosti dru�tva predvsem v prvih letih po ustanovitvi in tudi kasneje. S predavanji smo �eleli predvsem raz�irjati najnovej�a strokovna in znanstvena spoznanja s podro?ja avtomatike med ?lanstvom. V tem smislu je bil poudarek pri izbiri predavateljev predvsem na mladih doktorjih znanosti, ki so predstavili svoje dose�ke v okviru doktorskega dela. Po drugi strani pa smo k predavanjem pritegnili tudi veliko �tevilo tujih strokovnjakov, ve?inoma profesorjev oziroma znanstvenikov, ki so bili na dalj�ih ali kraj�ih obiskih na univerzah ali institutih v Sloveniji. Do sedaj je dru�tvo organiziralo ve? kot 20 razli?nih predavanj doma?ih in tujih predavateljev, ki so bili ve?inoma izvedena v Ljubljani in Mariboru.

Z �eljo, da dru�tvo ?im ve? prispeva k usmerjanju razvoja na razli?nih podro?jih dejavnosti, ki se dotikajo strokovnega podro?ja dru�tva, je bilo precej aktivno tudi pri organizaciji okroglih miz. Tudi ta aktivnost je bila bolj izrazita v za?etnih letih delovanja dru�tva, ko se je dru�tvo �e uveljavljalo in je �elelo opozoriti na dolo?eno problematiko. Do sedaj smo organizirali 5 okroglih miz, in sicer:

 1.Okrogla miza na temo �Zmanj�anje razkoraka med teorijo in prakso v avtomatiki�, 19. junija 1989 na FE v Ljubljani.
 2.Okrogla miza na temo �Problemi izobra�evanja avtomatikov�, 17. maja 1990.
 3.Okrogla miza na temo �Kaj je s trgom doma?ega znanja�, 29. septembra 1992 v Portoro�u.
 4.Okrogla miza na temo �Perspektive znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela�, v Portoro�u 1993.
 5.Okrogla miza na temo �Kako izbolj�ati povezanost akademske in industrijske razvojno-raziskovalne dejavnosti�, 20. septembra 1996 v Portoro�u.
 6.Okrogla miza na temo �Kako povezati �tudente z gospodarstvom� je bila na sejmu IFAM v Celju 31. 1. 2008, kjer se je dru�tvo predstavilo s samostojno razstavo.
 
Dru�tvo je bilo zelo aktivno tudi pri organizaciji drugih dogodkov. Tukaj moramo na prvem mestu omeniti organizacijo mednarodnih konferenc pod pokroviteljstvom IFAC. Poleg teh konferenc in tradicionalne bienalne AIG konference pa smo soorganizirali tudi simpozij �Komunikacija v sistemih za avtomatizacijo� od 17. do 18. oktobra 1990 na TF Maribor, VTO ERI, z Dru�tvom kemijskih tehnologov sodelovali pri organizaciji posvetovanja �Vodenje kemijskih procesov� od 8. do 9. oktobra 1991 TF Maribor, tradicionalno pa sodelujemo pri organiziranju Elektrotehni�ke Ra?unalni�ke Konference ERK v Portoro�u vsako leto od leta 1992 dalje.

Od leta 2000 naprej je sponzor robotskih tekmovanj RoboT in Robosled, ki jih za osnovno�olce in srednje�olce iz vse Slovenije, organizira FERI Maribor.

Klju?ne dejavnosti:

Namen dru�tva je povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije in sorodnih dejavnosti, zato da bi skupaj uresni?evali dolo?ene cilje in naloge. Najva�nej�e naloge dru�tva so:

prispevati k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehni?ne discipline,

skrbeti za dvig strokovne ravni svojih ?lanov,

stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomo?jo razli?nih medijev in sredstev sodobnih komunikacij,

vzpodbujati vzgojo kadrov s podro?ja avtomatike in sodelovati pri na?rtovanju vzgojno-izobra�evalnih programov,

vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s podro?ja avtomatike,

poglabljati sodelovanje med ?lani dru�tva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini,

vzpodbujati tehni?no ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo, konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost,

podpirati objavljanje strokovnih ?lankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s podro?ja dejavnosti dru�tva.

�

Zastavljene cilje in naloge dru�tvo realizira na razli?ne na?ine, kot npr.:

z mobilizacijo ?lanov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo njihovega dela,

z organizacijo strokovnih sestankov, predavanj, konferenc, posvetovanj, razprav, seminarjev, razstav in te?ajev,

s stalnimi in ob?asnimi komisijami za prou?evanje in re�evanje strokovne problematike s podro?ja avtomatike,

s sodelovanjem v akcijah, ki jih organizirajo sorodna dru�tva,

s sodelovanjem s sponzorji, itd..

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj na�tetih dejavnosti in podro?ij.

Kaj bi o svojem dru�tvu �e radi izpostavili?

Slovar strokovnih izrazov

Ideja o slovarju s podro?ja avtomatike ima precej dolgo zgodovino in je pravzaprav �e starej�a od dru�tva samega. Pripisujemo jo mag. Petru �egi, ki je pri?el z zbiranjem izrazov po vzoru IFAC-ovega slovarja. Z ustanovitvijo dru�tva pa je postal njegova stalna in vedno nekoliko obrobna aktivnost. Leta 2002, v ?asu, ko so imeli iniciativo v rokah Maribor?ani, je dr. Nenad Mu�kinja poskrbel, da se je slovar v elektronski obliki zna�el na spletni strani dru�tva (direktna povezava: http://msc.fe.uni-lj.si/slovar/slovar.asp). Ko je krmilo pre�lo v roke prof. dr. Stanka Strm?nika, pa smo pri?eli z iniciativo prenove in dopolnjevanja in sicer smo se odlo?ili, da se zadeve lotimo postopno. Leta 2003 smo ?lane dru�tva spodbudili k sodelovanju s knji�ico SPLO�NI POJMI VODENJA SISTEMOV, ki je iz�la v papirni obliki. Leto kasneje pa so slovar?ek dopolnili robotiki pod vodstvom prof. dr. Tadeja Bajda. Ob vsakoletnem sre?anju smo knji�ico z naslovom ROBOTIKA razdelili udele�encem tradicionalne ekskurzije in dopolnili tudi elektronsko razli?ico. Takoj je sledil odziv z dopolnitvijo slovarja z nem�kimi izrazi, ki so v prvotni obliki manjkali. Pri prevodu sta se trudila dr. Peter Cafuta in dr. Miran Rodi?.

Zasnova slovarja je sestavljena iz naslednjih poglavij:

 - Splo�ni pojmi vodenja sistemov
 - Na?ini delovanja
 - ?leni sistemov vodenja
 - Spremenljivke, signali, obmo?ja
 - Modeliranje in simulacija
 - Teoreti?ne osnove vodenja
 - Moderni algoritmi in metode vodenja
 - Robotika
 - Gradniki sistemov vodenja
 - Optimizacija in na?rtovanje

Dru�tvo in IFAC

Slovenija in slovenski strokovnjaki so bili posredno prakti?no vklju?eni v delovanje IFAC �e v okvirju biv�e Jugoslavije, saj je bila Jugoslavija �e od vsega za?etka ?lanica te mednarodne organizacije in sicer preko Zdru�enja za elektrotehniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko � ETAN. Po razpadu Jugoslavije pa je Slovenija preko Dru�tva avtomatikov Slovenije zaprosila za ?lanstvo v tej mednarodni organizaciji. Aktivnosti v tej smeri so se pri?ele �e v za?etku leta 1992, formalno pa je bilo Dru�tvo avtomatikov Slovenije sprejeto kot �IFAC National Member Organization� na Svetu IFAC dne 17. junija 1993 v Sydneyu.

Do sedaj so bili pod pokroviteljstvom IFAC in v soorganizaciji DAS v Sloveniji organizirani trije dogodki, in sicer:

 - IFAC/IMACS International Workshop on Artificial Intelligence in Real-Time Control (AIRTC 1995) leta 1995 na Bledu z udele�bo okrog 75 znanstvenikov,
 - IFAC Symposium Automated Systems Based on Human Skill (ASBoHS 1997) leta 1997 v Gozdu Martuljku pri Kranjski gori z udele�bo okrog 100 znanstvenikov,
 - IFAC WorkShop Intelligent Assembly and Disassembly (IAD 1998) leta 1998 na Bledu z udele�bo okrog 60 znanstvenikov.

Slovenski predstavniki v IFAC-u

Slovenski strokovnjaki na podro?ju avtomatskega vodenja so se v aktivnosti IFAC vklju?evali predvsem preko ?lanstva v razli?nih tehni?nih komitejih. V tem okviru so imeli po eni strani klju?no vlogo pri organizaciji �e omenjenih znanstvenih sre?anj v Sloveniji, po drugi strani pa tudi pri organizaciji znanstvenih sre?anj v drugih dr�avah, ki jih je pripravljal posamezni tehni?ni komite. V preteklih letih je imela Slovenija predstavnike v naslednjih tehni?nih komitejih:

 - TC 3.1. Computers for Control: Mu�i? Ga�per,
 - TC 3.2. Cognition and Control: �krjac Igor in Ju� Kocijan,
 - TC 4.2. Mehatronic Systems: Jezernik Karel,
 - TC 5.1. Manufacturing and Plant Control, Noe Dragica,
 - TC 6.1. Chemical Process Control: Strm?nik Stanko,
 - TC 6.4. Fault Detection, Supervision&Safety of Techn. Processes � SAVEPROCESS: Juri?i? Djani,
 - TC 8.4. Biosystems and Bioprocesses: Hvala Nadja in Beli? Ale�,
 - TC 9.2. Social Impact of Automation: Strm?nik Stanko,
 - TC 9.4. Control Education: Atanasijevi?-Kunc Maja in Golob Marjan.

Na kongresu IFAC v Seulu 2008 je bil Matja� Colnari? iz FERI Maribor, imenovan za predsednika Koordinacijskega odbora �t.3 Computers, Congnition and Communication, kar je veliko priznanje dru�tvu in prof. Colnari?u.

Poleg sodelovanja v tehni?nih komitejih, ki je predvsem vezano na strokovno oziroma znanstveno delo, ima Slovenija po formalni plati tudi svojega predstavnika v Skup�?ini IFAC-a.

Kontakt: