Ime in�tituta in Logotip:

In�titut za obnovljive vire energije Kranj http://www.iove.si

Sede� in�tituta:  

Likozarjeva ulica 3

4000 Kranj

Slogan in�tituta:

S podro?ja dejavnosti zavoda nudimo tudi izvedbo storitev, ki jih izvajajo redno zaposleni sodelavci zavoda, prav tako pa tudi pogodbeni sodelavci ali pogodbene organizacije.

Kratek opis in�tituta:

V ?asu obstoja in delovanja zavoda smo pre�li skozi nekaj razli?nih obdobij z razli?nimi dejavnostmi. Skladno z interesom uporabnikov na�ih storitev smo usmerjali tudi na�o dejavnost.

S podro?ja dejavnosti zavoda nudimo tudi izvedbo storitev, ki jih izvajajo redno zaposleni sodelavci zavoda, prav tako pa tudi pogodbeni sodelavci ali pogodbene organizacije.

Klju?ne dejavnosti:

storitve s podro?ja hidrogeologije;

izdelava hidrogeolo�kih prognoz in profilov;

storitve s podro?ja projektiranja rudarskih del;

izvajanje nadzora nad izvajanjem del;

vodenje upravnih postopkov za pridobitev potrebnih dovoljenj s pripravo vseh potrebnih dokumentov za vodenje postopkov;

izdelava analiz energetske mo�nosti posamezne lokacije kot pomo? investitorjem pri odlo?anju o rabi trajnih virov energije za njihove objekte;

izdelava analiz upravi?enosti investiranja v rabo trajnih (obnovljivih) virov energije - po veljavnih predpisih je izdelava tak�ne analize obvezna za objekte z ve?jo uporabno povr�ino od 1000 m�;

izdelava primerjalnih analiz rabe razli?nih energentov za razli?ne objekte;

izdelava analize vplivov na okolje v primeru rabe razli?nih vrst energentov;

organiziranje strokovnih izobra�evalnih aktivnosti v obliki seminarjev, posvetov in delavnic;

organiziranje strokovnih ekskurzij po lastni ideji ali po �elji zainteresiranih z izbranim ciljem;

zalo�ni�ka dejavnost: strokovna literatura s podro?ja dejavnosti zavoda;

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Odpadne energije

Kogeneracije

Geotermalne energije

Podzemne vode

Zemeljskih kolektorjev

Biomase

Son?ne energije

Energije vetra

Hidroenergije

Energije morja

Kaj bi o svojem dru�tvu �e radi izpostavili?

S navedenih podro?ij nas odlikujejo naslednje reference:

• - Raziskovalni projekt "sistem geosonda" - za?eli smo z raziskovanjem in zbiranjem podatkov o rabi energije zemlje v tujini. V Savinjski dolini smo izvedli prvo poskusno vrtino z vgradnjo geosonde v Sloveniji.
• - Ustanovitev samostojne gospodarske dru�be Geosonda d.o.o., ki si jo obiskovalec spletne strani ogleda na www.geosonda.com.
• - Izdelava promocijskih tiskovin za dru�bo Geosonda d.o.o.
• - Izvedba strokovnih seminarjev s podro?ja geotermalne energije in s podro?ja so?asne proizvodnje toplotne in elektri?ne energije.
• - Strokovne ekskurzije:  ogled vzor?nih objektov v M�nchnu, ogled Doma starej�ih ob?anov v Salzburgu, ki je ogrevan s sistemom vgrajenih geosond, ogled vsakoletnega Sejma obnovljivih virov energije v Welsu, obisk vetrnega polja v Visokih turah v Avstriji.
• - Zalo�ba Modro sonce z izdajo revije Modro sonce.
• - Objavljeni strokovni ?lanki: revija EGES, revija Kapital, portal Energetika.net,�
• - Sodelovanje pri pripravi razli?nih medijskih prispevkov: Nacionalna televizija Ljubljana, GEATV Ljubljana, GTV Kranj.
• - Trije posneti dokumentarni filmi:
      - Male hidroelektrarne v Sloveniji;
      - Tiha reka, dokumentarni film o Savi Dolinki in gradnji ob njej;
      - Geotermalna energija v Sloveniji, posneto in �e ni dokon?no zmontirano.

Kontakt:

Obnovljivi viri energije:

Odpadna energija:

Odpadna energija je energija, ki jo pridobimo ali izkoristimo iz odpadnega vira energije. Izraz odpadna energija je prvotno uporabljen iz prakse se�iganja smeti oz. odpadnega vira.

Danes, ko imamo novo generacijo odpadkov in energetskih tehnologij, pa lahko koristimo potencial za ustvarjanje obnovljivih virov energije iz odpadnih snovi, vklju?no s komunalnimi
odpadki, industrijskimi odpadki, kmetijskimi odpadki. V prvi vrsti je pomembna predelava odpadkov za nadaljnjo uporabo odpadkov. Z razli?nimi tehnologijami pridobimo tako iz organskih in anorganskih odpadkov olja, goriva in toploto. Ve?ina procesov proizvaja elektri?no energijo ali toploto neposredno z zgorevanjem ali preko proizvajanja vnetljivih surovin, kot je metan, metanol, etanol ali sinteti?na goriva. Na ta na?in, preostale odpadke, ki jih ni mogo?e reciklirati v gospodarskem okolju, lahko na koristen na?in izkoristimo kot dragocen lokalni vir energije.

V svetu je mnogo novih pogledov in tehnologij, kako najbolje izkoristiti odpadne vire. Zanimiv je primer uporabe neizkori�?ene toplote pri ra?unalnikih in podobnih napravah.

Drug primer je velika poraba sanitarne tople vode, potrebne za tu�iranje, v hotelskih objektih. Toplo vodo temperature okoli 40�C in s tem neizkori�?eno energijo spu�?amo v kanalizacijo. Z lo?enim sistemom kanalizacije bi to vodo lahko zajeli ter termi?no izrabili odpadno energijo za predgrevanje sve�e sanitarne vode.

Tretji primer je, da zrak, ki ga odvajamo iz prostora, vodimo do prezra?evalne naprave, kjer ga, pred izhodom v zunanji zrak, dolo?eno koli?ino, odvajamo nazaj do toplotnega izmenjevalca. In na ta na?in izkoristimo toploto oz. odpadno energijo zraka.

Odpadno energijo lahko uporabimo za pridobivanje elektrike, daljinsko ogrevanje in hlajenje, paro za industrijske procese in razsoljeno morsko vodo.

Kogeneracija:

Kogeneracija je so?asna proizvodnja toplotne in elektri?ne energije. Trigeneracija pa poleg toplote in elektrike omogo?a �e hlajenje preko izmenjevalcev toplote.

Za kogeneracijo potrebujemo elektri?ni generator, ki ga poganja mehanska energija motorja oziroma turbine. Pri pretvorbi notranje energije goriva (zemeljski plin, kurilno olje, uteko?injen naftni plin, biomasa) v mehansko delo, se sprosti tudi velika koli?ina toplote, ki jo lahko koristno uporabimo. To je tudi osnovna prednost procesa soproizvodnje elektri?ne energije in toplote, pred klasi?no proizvodnjo elektri?ne energije, kjer ostane koristna toplotna energija neizrabljena. Kogeneracija je energetsko najbolj u?inkovit na?in izrabe fosilnih goriv.

Vsak avto pozimi deluje kot kogenerator, saj se del mehanske energije prenese na manj�i alternator, ki proizvaja elektri?no energijo, med tem, ko se toplota, ki jo oddaja motor koristno porabi za gretje notranjosti avtomobila. Z uporabo kogeneracijske tehnologije je lahko prihranek goriva ob isti produkciji tudi ve? kot 40%.

Vrste kogeneracije:
  - protitla?na turbina,
  - kondenzacijska turbina z reguliranim odvzemanjem pare,
  - plinska turbina s kori�?enjem odpadne toplote dimnih plinov,
  - mikro kogeneracija,
  - mini kogeneracija,
  - kogeneracija na biomaso rastlin.

Za stanovanjske zgradbe, manj�e hotele, vrtce, �ole, poslovne stavbe, �portne objekte je primerna mikro kogeneracija. Prednost pred lo?eno proizvodnjo je v tem, da pridobimo ve?jo energijsko u?inkovitosti za isti energetski vir, ki proizvaja koristno toploto in elektri?no energijo. Za hi�o zna�a pokritje toplotnih potreb od 5 do15 kW. Kogeneracija ima celotni izkoristek preko 90 odstotkov, kar pomeni znaten prihranek primarne energije. Z mini kogeneracijo lahko v nekaterih primerih preprosto nadomestimo obstoje?i kotel in poleg toplote tako proizvajamo tudi elektri?no energijo.

Geotermalna energija:

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja v notranjosti Zemlje in je uskladi�?ena v kamninah ter teko?ih in plinastih fluidih. Notranjost Zemlje se zaradi razpada radioaktivnih elementov stalno segreva, temperatura Zemljine notranjosti pa se z globino pove?uje. Ogromne koli?ine toplote nenehno potujejo iz globin na Zemljino povr�je kot intruzije (magma, voda, para, plin) in toka toplote zaradi prevodnosti. Temperatura zemlje se pove?a za 1�C (geotermi?na stopinja) na vsakih 33 metrov njene globine. Danes nam vrtalna tehnika omogo?a vstop v zemeljsko skorjo do globine 10 km, kjer je dovolj energije, ki bi zadostila vse na�e energetske potrebe naslednjih nekaj stoletij. Lo?imo nizkotemperaturne in visokotemperaturne geotermalne vire, mejno podro?je je pribli�no 150 �C. Povpre?na vrednost toplote Zemljine notranjosti je ocenjena med 60 in 70 W/m2. Povpre?na toplota, ki se s prevajanjem pojavlja dnevno na povr�ini je 1,4 W/m2. Geotermalno energijo lahko pridobimo z geotermalnim izkori�?anjem (vrelci vro?e vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda�para), hlajenjem vro?ih kamnin in z geotla?nim izkori�?anjem (izkori�?anje toplote vode, hidravli?ne energije vode in tudi metan). Geotermalno energijo koristimo za proizvodnjo elektri?ne energije, ogrevanje, balneologijo. Geotermalna energija ne onesna�uje okolja. Izkori�?anje geotermalne energije je vezano na lastne vire, energije ni potrebno skladi�?iti in se obnavlja samodejno, prav tako ni te�av s transportom in s se�igom goriv. Na voljo je kadarkoli in ni odvisna od vremenskih razmer in podnebja. Slabost pri izkori�?anju geotermalne energije pa je velika investicija za vrtine, usedanje tal zaradi praznjenja vodonosnikov, onesna�evanje povr�inskih voda. V Sloveniji so ugodni pogoji za izkori�?anje geotermalne energije. Prevladujejo nizkotemperaturni viri energije, ki so v geolo�ko mlaj�ih strukturah, predvsem terciarne in kvartarne starosti, na globini od 250 do 5000 m. Slovenija je geolo�ko zelo raznolika, kar vpliva tudi na pestrost geotermalne energije. Podro?ja s termalno vodo imajo zajetja s pretokom od 100 do 250 l/s ter temperaturo vode od 15 do 185 �C. Perspektivni obmo?ji sta predvsem Panonski bazen in Kr�ko-bre�i�ka regija, kjer na?rpajo najve? termalne vode z najvi�jo temperaturo. V Sloveniji je termalna voda premalo izkori�?ena, uporablja se predvsem v turizmu za balneolo�ke in rekreativne namene. Ponekod izkori�?ajo toplo vodo za ogrevanje prostorov hotela ter toplih gred. Primer izkori�?anja geotermalne energije v Sloveniji je sistem Termal l v Murski Soboti. Gre za vodonosnik na globini do 1200 m. Debelina vodonosnika je do 50 m in obsega povr�ino 1372 km2. Temperatura termalne vode zna�a do 50 �C. Sistem poteka tako, da se iz eksploatacijske vrtine ?rpa termalna voda s temperaturo okoli 50 �C, ki nato nadalje preko talnega in radiatorskega gretja ter toplotnih ?rpalk ogreva stavbe ter rastlinjak. Ohlajena voda na okoli 25 �C je nato reinjektirana preko vrtine nazaj v vodonosnik. Koli?ine termalnih voda v vodonosnikih so omejene, zato pri gospodarnem ravnanju s termalnimi vodami vra?amo energijsko izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik. Izkori�?anje vodonosnikov je smotrno, ?e vodonosnik ni globlje kot 2000 do 3000 m in ?e vrelec vsebuje manj kot 60g/kg mineralov.

Podzemna voda:

�

Sistem voda/voda

Podzemna vode predstavlja ugoden vir energije za ogrevanje, saj je njena temperatura le malo
odvisna od temperature zraka. Tudi v zimskem ?asu zna�a okoli 8 �C.

Za zajemanje podzemne vode se izdela vrtina oz. vodnjak. Vodo na povr�je ?rpa potopna ?rpalka. Voda se naprej vodi do toplotne ?rpalke, ki ji odvzame toploto. Po izstopu iz ogrevalnega/hladilnega sistema se ohlajena voda vra?a v vodonosnik. Gre torej za odprt kro�ni proces.

Ve?je so toplotne/hladilne potrebe objekta, ve?ji pretok vode mora zagotoviti potopna ?rpalka.

�

�

�

Zemeljski kolektor:

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja v notranjosti Zemlje in je uskladi�?ena v kamninah ter teko?ih in plinastih fluidih. Notranjost Zemlje se zaradi razpada radioaktivnih elementov stalno segreva, temperatura Zemljine notranjosti pa se z globino pove?uje. Ogromne Sistem zemlja/voda

Glede na to, da prvotni vir energije pote?e iz zemlje, ogrevan medij na drugi strani toplotne ?rpalke pa je voda, se tovrsten na?in izrabe obnovljivega vira imenuje sistem zemlja/voda.

Temperatura kamnin je �e na desetih metrih konstantna, neodvisna od atmosferskih pogojev. Zna�a okrog 10 �C in se z globino zvi�uje.

  - Geosonda

Toplotno energijo kamnin zajamemo s tehnologijo geosond. Voda pome�ana z glikolom kro�i skozi cevi (geosonde), vgrajene v vrtino in se pod vplivom okoli�kih kamnin segreva. Segreta teko?ina se nato vodi do toplotne ?rpalke, kjer se ji odvzema toplota. Ohlajena teko?ina znova vstopa v vrtino. Gre za zaprt kro�ni sistem, kjer medij ne prihaja v neposreden stik z okoljem.

Vrtine za sistem geosonda so v splo�nem globoke od 60 do 150 metrov. Cevi v njih so polietilenske, premera 1 cole. Znotraj ene vrtine sta po dve cevi, dovodna in odvodna, povezani v zanko. Med dvema zankama je pri vgradnji prisotna tudi injektivna cev. Skozi njo se vbrizgava snov, ki po strditvi hkrati utrjuje geosonde in pove?uje toplotno prevodnost vrtine.

V primeru hlajenja je proces obrnjen, kro�e?a voda v ogrevalnem sistemu se ohlaja na ra?un segrevanja okoli�kih kamnin.

V povpre?ju je po 1 metru geosonde mogo?e pridobiti okrog 55 W. Za zadovoljitev toplotnih potreb dobro izolirane individualne hi�e pri srednjem geotermi?nem potencialu kamnin zadostuje ena 100-metrska vrtina.

  - Horizontalni kolektorji

Obstaja tudi mo�nost zajema zemeljske energije iz vrhnje, 1,5 m debele plasti zemlje. V ta namen se v tla polo�ijo horizontalni kolektorji, prav tako plasti?ne cevi, skozi katere kro�i me�anica vode in glikola. Na tovrsten na?in je mogo?e pridobiti v povpre?ju okoli 20 W po kvadratnem metru povr�ine, ki jo zavzemajo kolektorji. ?eprav pridobljena iz zemlje, je tovrstna energija prvotno son?nega izvora. V tla pride s son?nim sevanjem in padavinami.

Biomasa:

Biomaso predstavljajo les, trave, energetske rastline, rastlinska olja, kmetijski in gozdarski ostanki. Biomasa je organska snov, ki je vir toplotne energije in jo lahko uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo elektri?ne energije.

  - Lesna biomasa

Lesna biomasa, kot je les iz gozda (hlodi, vejevje, grmovje), lesni odpadki iz industrije (odpadni kosi, �agovina, lubje ter odpadni proizvodi iz lesa (gajbice, palete) se lahko uporablja neposredno za ogrevanje prostorov ali proizvodnjo pare, ki je potrebna v proizvodnem procesu. Trenutno najbolj uporabljena tehnologija za izrabo lesne biomase so pe?i, kotli v katerih lahko kurimo polena ali sekance ali pelete ali brikete.

  - Organske snovi civilnih in industrijskih odpadkov

S se�iganjem organskih snovi civilnih in industrijskih odpadkov lahko ogrevamo vodo za daljinsko ogrevanje komunalnih ali industrijskih objektov.

  - Predelava biomase v biogoriva

Z uplinjanjem lesa oz. lesnih ostankov se tvorita ogljikov monoksid in vodik. Ogljikov monoksid in vodik lahko nato s pomo?jo katalitskih reakcij pretvorimo v razli?ne teko?e ogljikovodike, iz ?esar izvira tudi sinteti?na nafta.
Etanol pridobivamo iz katerekoli biomase, ki ima veliko ogljikovodikov (koruza, melasa iz sladkorne pese ali sladkornega trsa), s procesom, ki je podoben varjenju piva. Najpogosteje se etanol uporablja kot dodatek gorivom za zmanj�anje ogljikovega monoksida in ostalih emisij, ki nastajajo pri izgorevanju in povzro?ajo smog. Manj se uporablja kot ?isto gorivo.
Biodizel je produkt kemijske reakcije estrenja, v katero vstopajo alkoholi in ma�?obne kisline, katerih vir so rastlinskih olja, �ivalske ma�?obe, alge ali celo reciklirane masti iz gospodinjstev in obratov prehrane. Biodizel se uporablja kot gorivo ali pa samo kot dodatek za zmanj�anje emisij �kodljivih plinov.
Bioplin nastane pri razpadanju biomase, kjer se proizvaja plin (metan), ki se lahko uporablja za proizvodnjo pare pri proizvodnji elektri?ne energije ali v industrijskih procesih. V ta namen je zelo uporaben hlevski gnoj, pa tudi ostali organski odpadki iz gospodinjstev in industrije (mesni ostanki, koruzna sila�a).

Prednosti izkori�?anja lesne biomase:
  - prispeva k ?i�?enju gozdov,
  - zagotavlja razvoj pode�elja.

Slabosti izkori�?anja lesne biomase:
  - visoka cena tehnologije za izrabo lesne biomase,
  - dalj�i ?as obdelave biomase,
  - velika izraba prostora za skladi�?e biomase in zalogovnik.

V Sloveniji je okoli 60 % povr�in pokritih z gozdovi, zato je les naravno bogastvo. Za energetske namene se v Sloveniji porabi le 4 % proizvedene celotne energije.

Son?na energija:

Son?na energija predstavlja energijo, ki jo seva Sonce na Zemljo. Je elektromagnetno valovanje in del naravnih energijskih tokov na Zemlji. Pribli�na gostota energijskega toka je 1400 W/m�, merjena na ploskev, pravokotno na son?ne �arke, t.i. solarna konstanta. Od te energije se pribli�no 19 % absorbira v ozra?ju, oblaki pa v povpre?ju odbijejo nadaljnjih 35 % vpadnega energijskega toka. Osvetljenost tal je odvisna od ure, letnega ?asa, obla?nosti in zemljepisne �irine. Izrabljanje son?ne energije je odvisno predvsem od koli?ine son?nega sevanja, na kar vplivajo predvsem geografski dejavniki (relief, vreme, letni ?as).

Son?no energijo lahko prestre�emo in uporabimo na razli?ne na?ine:

  - Solarni sistemi (pasivna raba son?ne energije), kot so okna, son?ne stene, steklenjaki, so primerni za ogrevanje, osvetljevanje in prezra?evanje objekta.

  - Son?ni kolektorji oz. sprejemniki son?ne energije (aktivna raba son?ne energije) so primerni za pripravo tople vode, ogrevanje objekta, bazenov ter razsoljevanje. Glavni del son?nega kolektorja je absorber, ki je ponavadi iz kovine, prekrite s snovjo, ki absorbira son?no energijo. Glavna naloga absorberja je, da prenese toploto iz zgornje plasti na vodo ali zrak, ki te?e skozi kolektor. Son?ne kolektorje obi?ajno pove�emo skupaj v sistem son?nih kolektorjev, ki ga postavimo na streho zgradbe.

  - Son?ne celice za pretvorbo son?ne energije neposredno v elektri?no energijo (fotovoltaika) so v uporabi za kalkulatorje, vrtne svetilke, polnilce baterij, odro?na naselja, svetilnike, satelite, cestno in �elezni�ko signalizacijo, vikende, jadrnice, oddajanje neposredno v elektri?no omre�je. Son?ne celice sestavlja polprevodni material, ponavadi silicij. Poznamo monokristalne, polikristalne in amorfne son?ne celice. Osnova monokristalnih son?nih celic so plo�?ice narezane iz enega samega ?istega kristala. Ve?je koli?ine elektri?ne energije in njeno skladi�?enje dose�emo, ?e son?ne celice zdru�imo v module in nadalje preko akumulatorjev, regulatorjev polnjenja in smernikov v fotovoltai?ne sisteme.

Prednosti izkori�?anja son?ne energije:
  - proces pretvorbe je ?ist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije,
  - proizvodnja in poraba sta izena?ena,
  - fotovoltaika omogo?a oskrbo z elektri?no energijo odro?nih podro?ij in oddaljenih naprav,
  - namestimo jih lahko blizu porabnika,
  - ne potrebujejo dodatnih izvorov napajanja.

Slabosti izkori�?anja son?ne energije:
  - odvisnost od son?nega obsevanja posameznih lokacij,
  - visoka cena elektri?ne energije pridobljene iz son?ne energije,
  - nizek izkoristek.

Na podro?ju Slovenije je potencial son?ne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok. Celoten potencial son?nega sevanja za Slovenijo zna�a pribli�no 300-krat ve? kot je poraba energije. Z obstoje?o tehnologijo bi pridobili polovico slovenskega dele�a proizvodnje elektri?ne energije iz jedrske elektrarne Kr�ko. Danes pa izkori�?amo le 3 % ocenjenega tehni?nega potenciala. V zimskem ?asu pa dobimo le 10-15 % celotne letne koli?ine son?ne energije.

Energija vetra:

Veter je gibanje zraka in je posledica razli?nega son?nega segrevanja atmosfere in povr�ine Zemlje. Son?na energija se preoblikuje v kineti?no energijo zraka.

Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v elektri?no energijo. Teoreti?no jo lahko pretvori najve? do 60 %, dejansko pa se pretvori v elektri?no energijo le od 20 do 30% energije vetra. Mo?i vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Vetrna elektrarna potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da pri?ne obratovati. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice najve? elektri?ne energije. Nad 25 m/s pa je hitrost vetra previsoka in lahko po�koduje elektrarno. Najbolj�a izraba vetrne energije je tam, kjer imajo vetrovi konstantno visoko hitrost. Elektrarno na veter sestavljajo steber, 2-3 lopatice in ohi�je, v katerem je generator elektri?ne energije ter menjalnik hitrosti, rotor, sistem za spreminjanje smeri.

Prednosti izkori�?anja energije vetra:
  - enostavna tehnologija,
  - proizvodnja elektri?ne energije iz vetrnih elektrarn ne povzro?a emisij,
  - hitra gradnja,
  - pridobivanje energije ni odvisno od vode in je ne porablja,
  - nizki stro�ki obratovanja.

Slabosti izkori�?anja energije vetra:
  - hrup,
  - nevarnost za ptice,
  - nizke povpre?ne hitrosti vetra, nestalen veter,
  - sprememba krajinske podobe zaradi svoje velikosti,

V Sloveniji so hitrosti vetra med letom od 1 do 3 m/s, najve?je hitrosti vetra so v pomladanskem in jesenskem ?asu. V vi�jih predelih dosegajo vrednost od 3,5 in 7,5 m/s. Slovenija glede na zahodno Evropo ni vetrovna, vendar pa se tudi pri nas pojavljajo dnevi z mo?nim vetrom, �e posebno v gorah in ob obali. Slovenija kot celota ima na leto povpre?no 43 dni, ko jakost vetra prese�e 10,8 do 13,8 m/s in le 10 dni, ko jakost vetra prese�e hitrost 17 do 21 m/s.

V Sloveniji je priporo?ljivo namestiti vetrnice predvsem v gorskem svetu. Toda temperature se v vi�jih legah lahko prakti?no ?ez celo leto spustijo pod 0�C in tako se lahko pojavijo tudi sne�ne padavine in �led na vetrnicah, kar lahko samo ote�uje delovanje.

Hidroenergija:

Hidroenergija je energija vode. Kineti?na energija vodnih tokov rek in potokov se pretvarja v elektri?no energijo v hidroelektrarnah. Hidroelektrarna je elektrarna, ki izrablja mo? vodnega padca preko turbin, ki poganjajo generator, ta pa pretvarja hidroenergijo v elektri?no energijo. Razpolo�ljiva mo? je odvisna od koli?ine vode, vodnega padca in pretoka vode. Hidroelektrarne so lahko ume�?ene neposredno v re?ni strugi ali pa v umetnem kanalu, ki dovaja vodo iz re?ne struge. Voda se po uporabi vrne v naravni tok.

Razlikujemo razli?ne tipe hidroelektrarn:

  - Preto?ne elektrarne izkori�?ajo veliko koli?ino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zalog vode.

  - Akumulacijske hidroelektrarne izkori�?ajo manj�e koli?ine vode, ki pa ima velik vi�inski padec. Voda je akumulirana z nasipi ali s poplavljanjem dolin in sotesk. Te elektrarne so ve?namenske, saj velikokrat slu�ijo tudi oskrbi z vodo in namakanju.

  - Preto?no-akumulacijske hidroelektrarne so grajene v verigi, kjer ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Voda je navadno akumulirana kraj�i ?as kot pri akumulacijskih elektrarnah.

  - ?rpalno-akumulacijske hidroelektrarne izkori�?ajo vodo v dveh zbiralnikih na razli?nih nadmorskih vi�inah; ko je elektri?ne energije dovolj s pomo?jo elektrike polnimo zgornji zbiralnik, ko pa elektrike primanjkuje voda iz vi�je le�e?ega zbiralnika te?e skozi turbino in poganja generator elektri?ne energije.

Hidroelektrarne lo?imo tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so objekti postavljeni na manj�ih vodotokih. V Sloveniji �tejemo za male hidroelektrarne tiste, kjer mo? ne presega 10 MW.

Prednosti izkori�?anja hidroenergije:
  - ne onesna�uje okolja,
  - dolga �ivljenjska doba in relativno nizki obratovalni stro�ki.

Slabosti izkori�?anja hidroenergije:
  - izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje ter vpliv na rastlinski in �ivalski svet,
  - nihanje proizvodnje glede na razpolo�ljivost vode med letom,
  - spremembe v nivoju podzemne vode in zamuljevanje re?nih strug,
  - nevarnost ru�enja jezu,
  - vodni zbiralnik zavzame veliko zemlji�?a.

Kar petina vse elektri?ne energije na svetu je proizvedena z izkori�?anjem energije vode oziroma hidroenergije. Slovenija 25% vse proizvedene elektri?ne energije pridobi iz hidroelektrarn.

Energija morja:

Morje je veliko skladi�?e energije. Energijo izkori�?amo preko morskih pojavov, ki pa niso vedno stalni in predvidljivi. Morski pojavi so: plimovanje morja, morski valovi, morski tokovi in toplotna energija morja.

  - Energija plimovanja
Plimovanje je periodi?no spreminjanja vi�ine vodne gladine v morjih zaradi vpliva gravitacijske sile Lune in v manj�i meri tudi Sonca. Ostali vplivni faktorji so: oblika obale, krajevna globina morja, topografija morskega dna, veter in vreme. Po svetu se razlike amplitud plimovanja zelo spreminjajo, tudi nad 14 metrov. V Jadranskem morju so razlike bistveno manj�e, najve? do 60 cm. Najve?je amplitude plimovanja tako najdemo tam, kjer so ozki zalivi povezani z globokimi odprtimi morji. Tak�ne lokacije so primerne za izgradnjo elektrarn, ki izkori�?ajo energijo plimovanja. Kineti?no energijo tokov, ki v morju nastajajo zaradi bibavice lahko s pomo?jo turbin pretvarjamo v elektri?no energijo.

  - Energija valov
Valovi so stalen, vendar manj predvidljiv morski pojav, saj zavisi od mo?i vetra, vode in obale. Valovi lahko prepotujejo na stotine kilometrov, toda sama morska voda se pri tem ne premika naprej, v smeri gibanja valov potuje le energija valov skozi vodo. Sistemi za izkori�?anje energije valov spreminjajo gibanje valov v uporabno mehansko energijo, ki se lahko uporabi za proizvajanje elektrike. Vse naprave izkori�?ajo eno ali ve? lastnosti valov in sicer: nihajo?e navpi?no gibanje valov, kro�no gibanje vodnih del?kov znotraj vala, spreminjanje razdalje med vodno gladino in morskim dno in s tem povezane spremembe tlaka, butanje valov v obalo. Ti sistemi so lahko plavajo?i ali pa pritrjeni na morsko dno ali obalo.

  - Energija morskih tokov
Morski tokovi so posledica rotacije Zemlje, temperaturnih razlik in razli?nih gostot morja. Mo? morskega toka, ki jo je teoreti?no mogo?e izkoristiti, je odvisna od gostote vode, preseka toka pravokotno na smer hitrosti in hitrost toka, ki ima najve?ji vpliv in je najbolj spremenljiva. Naprave za izkori�?anje energije morskih tokov naj bi bile podobne podvodnim vetrnicam.

  - Toplotna energija morja
Morje zavzema 2/3 zemeljske povr�ine in absorbira ogromno son?ne energije. Morje se na povr�ini segreje zaradi absorbcije son?ne energije, z globino pa se temperatura vode zni�uje. Toplotna energija morja se izkori�?a predvsem v tropskih delih oceanov, kjer je temperatura vrhnje plasti vode z debelino 100 m stalno okoli 27�29 �C, v globini 500 m pa le okoli 5 �C. V ekvatorialnem pasu je do globine 500 m povpre?na letna temperaturna razlika 20 �C. Tehnologija za izkori�?anje toplotne energije morja predstavlja naprave, v katerih se temperaturna razlika morja uporablja za uparjanje in kondenzacijo delovnega sredstva, ki poganja turbino generatorja.

  - Direktna uporaba energije vode kot oceanska termalna konverzija
S ?rpanjem hladne morske vode iz globin ter ogrete povr�inske vode lahko ustvarimo toplotni stroj, ki izkori�?a pretok toplote iz ene na drugo vodo za pogon elektri?nega generatorja.

  - Pridobivanja energije iz soli

Sol iz morske vode prehaja skozi pol prepustno membrano v sladko vodo, kar povzro?a pove?anje tlaka na morsko stran membrane. Ta tlak se izkoristi v turbini za proizvodnjo elektri?ne energije. Solne elektrarne so na obmo?ju, kjer se sladke vode izlivajo v morje, vendar mora biti koncentracija soli v morju dovolj visoka, saj se tam spro�?ajo ogromne koli?ine energije.