P O R O Č I L O

INOVATORSKA DELAVNICA ZA NVO

»Postopki z izumi in inovacijami«

Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6, Ljubljana, 9. marec 2010, ob 17:00 uri

Delavnica je izvedena v predavalnici »Leskovarjeva soba«, v 1. nadstropju Fakultete za strojništvo, Aškerčeva cesta 6, Ljubljana, dne 9. marca 2010, z začetkom ob 17:00 uri - po predvidenem programu in sicer:

1. UVOD

2. OD IDEJE DO NOVOSTI

3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA (izdelki, tehnologije, storitve);

4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA

Delavnico sta vodila:

   - Marijan Stele, univ. dipl. patentni in kem. teh. inž. in

   - Milan Cizl, univ. dipl. str.inž

Ad. 1. UVOD

Izvajalca sta poudarila pomen inženirskega inovatorstva za razvoj gospodarstva in blaginjo družbe. Potrdila sta »resnico« direktorja VDI, dr. Willija Fuchsa: »Nemški narod je hvaležen, predvsem inženirjem - za blaginjo nemške družbe. Inovatorji so tisti, ki lahko zasnujejo nove produkte in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, ki omogočajo nova delovna mesta. Izpostavila sta razmere na področju inovatorstva v Republiki Sloveniji ter jih primerjala z razmerami v »starih« članicah EU. Splošna ugotovitev: v Sloveniji ni ustreznega podpornega okolja za inovatorstvo, inovatorje in pravno zaščito avtorskih - patentnih pravic. Postopki so dragi in dolgotrajni, zato se redki inovatorji odločajo, da postopke zaščite izpeljejo - do konca! O pogojih za delovanje inovatorjev in slabih razmerah nazorno pričajo statistični podatki o številu inovatorjev na 100 tisoč prebivalcev (Slovenija je na »repu«), zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da število prijavljenih oziroma pridobljenih patentov v Sloveniji zadnja leta - vztrajno pada.

Kot primeri dobrih praks so bili predstavljeni modeli v nekaterih državah EU (Švica, Irska), ki svojim inovatorjem omogočajo »razvoj« patenta v »off shore« conah, brez davkov torej, pri čem jim zagotavljajo podporo »patentnih timov«, ki ga sestavljajo strokovnjaki različnih profilov (patentni inženirji, inovacijski inženiring, inovacijski management, marketing, trženje, cenilci industrijske lastnine, finančni inženiring, za transferje licenc - inovacijski posrednik). Ustanovile so t.i. »ekspertne skupine za preverjanje in načrtovanje razvoja ideje«, ki najprej ocenijo izum in izumitelja ter mu, v primeru pozitivne ocene - omogočijo dostop do »državnih skladov« iz katerih se financira razvoj in realizacija izuma. Zanimivo je, da je praviloma že v tej fazi razvoja izuma - znan proizvajalec produkta, ki izvira iz izuma.

Ad. 2. OD IDEJE DO NOVOSTI

Predstavljen je bil celoten inovacijski proces: od ideje in formalne predstavitve novosti - izuma (zapis, skica, fotografija, ...) - do zaščite avtorjevih pravic ter proizvodnje in trženja.

Podrobno so razčlenjene stvaritve (izum, videz oziroma oblika, znak in geografska oznaka) in pravice, ki izhajajo iz teh stvaritev (patent, model oziroma vzorec, blagovna ali storitvena znamka, geografska označba porekla blaga), ki sodijo v kategorijo »industrijska lastnina in pravice«.

Ad. 3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA

Udeleženci so bili seznanjeni s tipskimi oblikami inoviranja, poudarjene so bile bistvene značilnosti posameznih tipov izumov oziroma inovacij in sicer:

- Patent je varstvo izuma tehnične narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Uporabnost izuma - patenta določa trg.

- Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela

- Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na izdelek

- Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste.

Z zaščito stvaritve je združena pravica in sicer:

Ad. 4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA

Med izčrpno in zanimivo razpravo so se izoblikovala stališča, da je patentni sistem zgrešen in predrag ter da ne omogoča »prave« patentne zaščite. Udeležencem je bilo priporočeno, da svoje izume »avtorsko« zaščitijo (avtorska zaščita velja 5 let), medtem pa naj svoje izume »na skrivaj« razvijajo, o izumu pa naj seznanijo čim manj »tretjih oseb«, saj se idej - sploh ne da zaščititi.

ZAKLJUČEK:

Na »Inovatorski delavnici za NVO« so se udeleženci seznanili z razmerami na področju inovacijske dejavnosti, vrstami izumov in postopki za zaščito - varstvo pravic izumiteljev. Na konkretnem primeru so ocenili idejo in opredelili vrsto izuma, njegovo uporabno in okvirno tržno vrednost ter izbrali pot do zaščite pravic izumitelja.

Predavatelja sta predstavila zakonske podlage, ki urejajo to področje ter posredovala nekaj koristnih napotkov inovatorjem za zaščito, razvoj in trženje izumov. Podala sta tudi nekaj domačih in tujih naslovov, ki inovatorjem nudijo pomoč (Urad za intelektualno lastnino www.uil-sipo.si; European patent organisation - www.epo.com; WIPO - World intelectual property organisation - http://www.wipo.int;).

Vsi udeleženci »Inovatorske delavnice za NVO« so pridobil dovolj znanj in informacij, da opredelijo vrsto, izuma, izvedejo postopek zaščite pravic izumitelja in izum razvijejo do stopnje prototipa ali poskusne proizvodnje, seveda ob pomoči in podpori organizacij, ki se vrsto let poklicno ali prostovoljno ukvarjajo z nudenjem pomoči inovatorjem.

Na delavnici je bilo uporabljeno gradivo, ki je navedeno kot priloga:

Delavnica je bila zaključena ob 20:20 uri.

Več slik lahko najdete v fotogaleriji.

Priloge:

- Brošura: »Postopki z izumi in inovacijami«

- Anketni list

- Evalvacijski list (Ocena tematskih sklopov delavnice)

- Zgibanki (»zelena« in »bela«)

- Lista prisotnih

GRADIVO ZA INOVATORSKO DELAVNICO

Inovatorska delavnica

Zveze strojnih inženirjev Slovenije

Ljubljana, 9.3.2010

POSTOPKI Z IZUMI IN INOVACIJAMI

Izvajalca: Marijan Stele, univ. dipl. pat. in kem. teh. inž ter Milan Cizl, univ. dipl. str. inž.

1. UVOD

Že vrsto let se na vsakem koraku govori o višji dodani vrednosti, visokotehnoloških izdelkih in gospodarski rasti. S temi pojmi praviloma operirajo politiki in gospodarstveniki, vendar pa ponavadi ne povedo bistva: hitra gospodarska rast je neposredno odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja nove ideje in jih tudi čim hitreje uvaja. Lahko bi rekli, da je gospodarska rast sinonim za ustvarjalnost. To pa so, kot bomo videli, invencije, inovacije in izboljšave. Samo to je motor gospodarske moči. Sočasno pa ustvarjalnost bistveno vpliva na ugled inženirskih poklicev. Ker je, kot bomo še videli, v Sloveniji ustvarjalnost ovirana, so tudi inženirski poklici ustrezno neugledni. In ta vzrok ter posledica se medsebojno pospešujeta v nekakšno spiralo, medtem ko trg osvajajo tisti narodi, ki so inventivni. Imeti trg namreč pomeni vladanje (oblast) inventivnega nad neinventivnim.

Nekaj osnovnih pojmov, ki smo jih in jih bomo še omenjali:

• ustvarjalnost: sposobnost (volja) odmakniti se od rutine oziroma utečenega.
• invencija (iznajdba): nova zamisel. Morda obetavna, vredna zaščite. Ustvarjena s poklicnim ali nepoklicnim raziskovanjem, lahko namenskim ali slučajnostnim, tehničnim ali drugim.
• inovacija: vsaka v praksi koristno uporabljena novost. Pogoj je, da jo za koristno štejejo uporabniki in ne avtor.
• inovativno poslovanje: podjetniške razmere in stil poslovanja, v katerem prevladuje inoviranje nad rutino.
• inovativna družba: družbene razmere, kjer je značilno, da v družbi prevladajo inovativni ljudje nad rutinerju.

V Sloveniji bo kmalu 20 let, odkar si organizacije civilne družbe prizadevamo za pogoje, ki bi omogočili najširši razmah ustvarjalnosti. Bistvena, žal še vedno prisotna ovira je popolno nepoznavanje problematike tako na izobraževalnih ustanovah vseh ravni, kot tudi na pristojnih vladnih institucijah. Profesor Bajec z EF je na primer zapisal: "Mladi raziskovalci in študentje se sploh ne zavedajo, kakšen je postopek patentiranja, njihove pravice in obveznosti. O tem ima uporabne informacije le tisti, ki je sam šel skozi ta postopek."

V Sloveniji mamo kar tri agencije (ARRS, TIA, JAPTI) in vrsto direktoratov, imamo Nacionalni razvojno-raziskovalni program in kar 400 raziskovalnih organizacij, ki prejemajo proračunska sredstva. Samo agencije porabijo letno 5 milijonov €, inovatorji pa prejmejo 50.000 € oziroma 1 %. Letno prijavimo 15 evropskih patentov na milijon prebivalcev, Finci pa 45 (Eurostat 2005). In pred dvajsetimi leti smo si bili s Finci prav blizu. Naš kronični problem je, da pristojna administracija vse do danes ni dojela, da je ustvarjalnost edini ključ do uspeha. Odločitev ZSIS za to delavnico je gotovo prispevek k spremembi miselnosti.

2. NOVOSTI

ideje:

- nepreverjene

- preverjene

intelektualna lastnina:

- industrijska lastnina

- avtorska dela 2

- sorodne pravice

financiranje razvoja

informacijski inženiring

strategija razvoja novosti

preveritev ideje- prototip, testiranje, poskusi

zaščita novosti

cenitve - prenosi lastnine, tvegani kapital

informacijsko trženje -sistemi, borze

marketing - predstavitve, promocija, sejmi

financiranje izvedbe

trženje

proizvodnja

kooperacije, podjetniški prenosi, partnerstvo

3. SODOBNE USMERITVE IN SPODBUJANJE KREATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI

SODOBNE USMERITVE PRI RAZVIJANJU NOVOSTI

• - spodbujanje idej
• - strategija razvoja
• - informacijski inženiring
• - inovacijskj inženiring
• - inovacijski managment
• - cenitve in prenosi
• - interesno panožne verige

SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI

• - vzgoja in izobraževanje
• - vadba kreativnosti pri mladih
• - inovacijska politika
• - inovacijska infrastruktura 3
• - mentalni treningi spodbujanja
• - stimulacije in nagrade

SODOBNE METODE RAZVIJANJA NOVOSTI

Sposobnost ustvarjanja novosti in kreativno delovanje postajata vse večji odliki zaposlenih. Ustvarjalnost je zahteva današnjega vsakdana in ena najbolj cenjenih človeških vrednot. Zato povsod po svetu poskušajo izboljšati podporno okolje, uvesti nove sodobne metode razvijanja in realizacije novosti. Posebno opazen je velik napredek ustvarjalnosti na področju storitev. Vodilne države pa poskušajo tako z znanstvenimi pristopi, raziskavami in analizami praktičnih uspešnih dosežkov izboljšati učinkovitost razvijanja idej.

V razvitih državah le 3 - 8 % razvijajočih idej uspe na trgu, v manj razvitih pa je teh manj kot 1 %. Slovenci smo nekje vmes, v zadnjem času pa se vse bolj približujemo povprečju manj razvitih, kar kaže tudi naše stalno padanje na evropskih (38. mesto) in svetovnih (58.) lestvicah inovativnosti in konkurenčnosti.

Sodobne metode in načini razvijanja idej temeljijo na strokovnih temeljih in praktičnih izkušnjah ob uporabi sodobnih znanj in orodij.

Značilne so naslednje razvojne stopnje sodobnega razvijanja novosti:

• - oblikovanje strateškega programa razvoja in realizacije novosti,
• - informacijski inženiring preverjanja novosti,
• - inovacijski inženiring,
• - inovacijski management,
• - finančni inženiring,
• - marketing,
• - proizvodnja, kooperacije, partnerstvo, transferji in licence

OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA PROGRAMA RAZVOJA NOVOSTI

Izvajajo strokovne skupine (patentni inženir, manager, tržnik, finančnik, strokovnjak s področja novosti), ki v sodelovanju z izumiteljem ocenijo novost, njeno tehnično - tehnološko izvedljivost in uporabnost. Strokovna skupina oceni možnosti in sposobnosti samega izumitelja in katero pomoč potrebuje, kdaj in v kakšni obliki. V večini držav je ta strokovna ocena osnova za nadaljnji razvoj in vključevanje 4 različnih oblik državnih, regionalnih in lokalnih pomoči in vključevanje podpornega okolja v razvoj novosti. Pri nas delni program izvajajo v tehnoloških parkih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica).

INFORMACIJSKI INŽENIRING

• - Služi za ugotavljanje novosti v stanju tehnike in storitev s pomočjo sodobnih informacijskih orodij, specializiranih baz podatkov in informacij.
• - Informatiki s pomočjo strokovnjakov specialistov ugotavljajo stanje novosti v primerjavi s podobnimi dosežki s področja industrijske lastnine, statistike, tržnih in poslovnih informacij.
• - Ocena novosti in primerjalnih prednosti je običajno osnova za nadaljevanje razvoja ideje.

INOVACIJSKI INŽENIRING

omogoča izumitelju v inovativnem okolju in storitveno svetovalnem okolju kot so inkubatorji, inovacijski centri, tehnološki parki in inovacijske offshore cone, da pod strokovnim vodstvom in s sodobnitni tehnologijami hitreje razvija svojo novost. S pomočjo novih znanj s fakultet in univerz in oblikovalskih veščin nadgrajuje kvaliteto svoje novosti. Najnovejše pospešene poti potekajo v inovacijskih offshore conah, kjer se oblikujejo razvojna podjetja, ki poslujejo v fazi razvoja brez poslovnih stroškov in se ob koncu razvoja opravi cenitev novosti, ki je kapitalski vložek v razvojno podjetje. Šele nato podjetje stopi v normalno poslovanje z bilanco stroškov in kapitalske vrednosti novosti.

INOVACIJSKI MANAGEMENT

• - Predstavljajo izkušeni svetovalci in managerji, ki spremljajo, usmerjajo in vodijo proces razvoja novosti. Sodelujejo predvsem v časovnem zaporedju aktivnosti in pri pomembnih poslovnih, lastninskih in finančnih odločitvah.
• - V svetu se bolj uveljavljajo tako imenovani poslovni strategi, ki so običajno izkušeni strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na vodstvenih, svetovalnih, finančnih in marketinških področjih.

FINANČNI INŽENIRING

• - Predstavlja načrtovanje in zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za razvoj novosti iz različnih virov (lastni, lokalni, regionalni, državni, unijski, tuji), vključevanje tveganega kapitala z lastniškimi deleži ter kooperacijske posle. Posebno pomembno je zahtevno pridobivanje nepovratnih in ugodnih finančnih sredstev preko javnih razpisov, ki jih sam izumitelj ne more pridobiti.

MARKETING

• - Je eno najpomembnejših področij razvijanja novosti, saj je ze časnovno izvajanje marketinških aktivnosti odločujoče za uspešenost novosti.
• - Zaščita in oblike zaščite novosti, sejemske in predstavitvene aktivnosti, propaganda, blagovno storitvene znamke, trženjski pristopi in oblikovanje tržnih strategij in poti so strokovno zahtevne in vplivne odločitve na poti na trg.

PROIZVODNJA, KOOPERACIJE, PARTNERSTVA, TRANSFERJI IN LICENCE

So končne izvedbene oblike proizvodnje ali izvedbe novosti, ki poteka v lastni ali kooperacijski obliki, partnerskem sodelovanju, s pomočjo prenosa tehnologij in znanja v geografskih, časovnih in poslovnih okoljih s pomočjo odstopa ali prodaje licenčnih pravic, poslovanju v offshore conah in globalnih povezavah z multinacionalnimi partnerji, vključevanju v poslovne mreže, ki celovito obvladujejo celotne poslovne procese proizvodnje in trženja novosti.

V svetu in tudi v Evropi je (tudi v manjših državah) že kar nekaj centrov in inovacijskih mrež, ki obvladujejo celotne inovacijske procese, kot Shanon /Irska, Tehnologisk/ Danska, Nokia/Finska. V Sloveniji žal še ne deluje noben od teh sistemsko organiziranih inovacijskih inženiringov. Nekaj začetkov je v tehnoloških parkih in agenciji JAPTI, kjer Ministrstvo za gospodarstvo združuje svoje dosedanje tri centre za malo gospodarstvo, podjetniški sklad in center za tuje investicije in promocijo v tujini, ki jo bo nadgradil z inovacijsko borzo in programi aktivnosti za pospeševanje konkurenčnosti in ustvarjalnosti v malem gospodarstvu.

4. INOVACIJSKI INŽENIRING

• - preveritev ideje
  • - informacijsko
  • - razvojno
  • - tehničntehnološko
  • - finančno
  • - uporabniško
• - zasnova strategije razvoja - timsko
• - svetovanje
• - financiranje razvoja
• - izdelava prototipa ali testiranje izvedbe
• - zaščita intelektualne lastnine novosti
• - informacijskborzntrženje
• - predstavitev in promocija
• - marketing in trženje prenosa pravic
• - propaganda novosti
• - financiranje proizvodnje in trženja
• - nulta serija ali testna uporaba novosti
• - propagandno tržne aktivnosti
• - proizvodnja in trženje

3.1. STRATEGIJA NAČRTOVANJA RAZVOJA NOVOSTI

V razvitih državah so že davno ugotovili, da je vsaka nova ideja vredna strokovnega preverjanja in pomoči avtorju, saj le novosti prinašajo kvalitetna delovna mesta in višjo dodano vrednost.

Zato so države uvedle tako imenovane ekspertne strokovne skupine za preverjanje in načrtovanje razvoja ideje.

Sestavljajo jo patentni inženir, strokovnjak za inovacijski inženiring, inovacijski management, marketing in trženje, specialist iz ozkega strokovnega področja, cenilec industrijske /intelektualne lastnine, strokovnjak za finančni inženiring in strokovnjak za transferje licenc - inovacijski posrednik / broker.

Ta strokovna skupina v sodelovanju z inovatorjem, izumiteljem ali avtorjem avtorske rešitve oceni novost, tržni potencial, tehnično - tehnološko izvedljivost novosti, ocenitev vrednosti, možnosti zaščite in transferjev.

S pomočjo teh ocen izdela načrt razvoja, aktivnosti lastnika novosti, potrebne oblike in izvajalce pomoči lastniku. Na osnovi te ocene in načrta se inventor vključi v državno ali poslovno podporno okolje, kjer lahko koristi inovacijsko infrastrukturo in programe pomoči pri realizaciji novosti.

Pri tem ga spremlja ožja mentorska ekipa 1 -3 strokovnjakov na področjih, ki jih inventor ne obvlada in potrebnje vodenje in strokovno pomoč.

Namen te strategije je preprečiti vlaganja v neprimerne, neekonomične in neuresničljive novosti.

Izumitelje in inventorje, ki nimajo želja, sposobnosti in možnosti, da bi podjetniško razvili in realizirali svoje ideje, pa usmerja, da ne vlagajo svojih in drugih sredstev v nepopolno razvite in nerealizirane novosti in tako ne ogrožajo svoje in eksistence drugih v svojem poslovnem in življenjskem okolju. Dobre invencije pa se poskuša prenesti v druga okolja z višjimi stopnjami znanja in pogojev ali v zaprte poslovne razvojne inženiring skupine, ki obvladajo celoten razvojni in poslovni sistem in sami proizvajajo in tržijo ter poberejo ves dobiček.

Država s tem vložkom poveča delež realizacije perspektivnih novosti in prepreči vlaganja proračunskih sredstev v neperspektivne in neuresničljive ideje.

Hkrati pa s tem zavaruje inventorja , ki mnogokrat ni sposoben realno oceniti svojih sposobnosti hi zmožnosti.

Strategijo razvoja novosti sestavljajo :

informacijski posnetek in analiza stanja novosti, poslovne, tržne, namembne in uporabne zanimivosti novosti - inovacijski inženiring, oceno stroškov razvoja in oceno vrednosti industrijske / intelektualne lastnine, tržni potencial novosti, finančni inženiring vložka v razvoj novosti, inovacijski inženiring po razvojnih fazah realizacije novosti, način, obliko in program zaščite, promocije in transferjev novosti, organizacija in izvedba začetne in industrijske proizvodnje in trženja, partnerstvo, sovlaganja, kooperacije, ofifshore, transferji in licence, dopolnilni razvoj in širjenje uporabnosti razvite novosti.

3.2. KAKO OCENITI VREDNOST NOVOSTI

Ena izmed najzahtevnejsih nalog, ki čakajo inovatorje, je oceniti realno in tržno vrednost novosti, saj pretirano precenjena vrednost odvrača interesente, podcenjena vrednost pa je v škodo lastnikov.

V svetu sta poznani dve osnovni metodi cenitev industrijske in intelektualne lastnine.

Prva je namenjena prenosu lastninskih pravic zaščitene novosti, prenosu licenc, kooperacijskim in partnerskim odnosom, določitvi deležev vložkov ter investicijam.

Druga pa je namenjena vključevanju tveganega kapitala, za katerega inovator ob skupnem tveganju odstopi vlagatelju delne ali vse lastniške pravice zaščitene novosti.

Ideje, prenos znanj- know how in tehnične, tehnološke in storitvene izboljšave se ne cenijo po teh metodah, ampak se za prodajo s pogajanji med ponudniki in kupci oblikuje tržna pogodba.

Poseben status imajo izboljšave in izumi zaposlenih v gospodarskih družbah in javnih družbah. To področje je urejeno s posebnim zakonom, kjer cenitev po internih pravilih opravi posebna komisija v gospodarski ali javni družbi.

Obvezni podatki in elementi za cenitve so : lastništvo, zaščita, stopnja razvoja, primerjalne prednosti novosti, evidentirani in dokazljivi stroški razvoja, področja uporabnosti, posebnosti, opravljena promocija, propaganda, priznanja in nagrade, reference, podatki o prototipih, vzorcih, modelih, atestih, proizvodnji, kooperacijskih in poslovnih partnerstvih, državnih in mednarodnih pomočeh, marketinških, tržnih, komercialnih in projektnih aktivnostih, oblikah prenosa pravic in potencialnih razvojnih možnostih.

Zato inovatorjem cenilci svetujemo natančno in sprotno evidentiranje aktivnosti, ur dela in vodenje natančne dokumentacije, računov in pogodb v celotnem procesu razvijanja novosti, saj bodo le tako ob prodaji pravic in cenitvi realno oblikovali ponudbe.

Še posebno so ti dokumenti pomembni in nujni pri prodaji pravic, ko lastnik zahteva povrnitev stroškov razvoja s predplačilom ali vpisom cenitvene vrednosti v kapitalski delež gospodarske družbe.

Vrednost cenitev industrijske in intelektualne lastnine se po mednarodnih standardih poslovanja lahko vpiše kot kapitalski delež lastnika v družbi in seveda obračunava amortizacija glede na čas trajanja zaščite. To je še posebno primerno za patente, modele, blagovne in storitvene znamke.

Večina kreativnih podjetnikov ima poleg poslovnega podjetja še več tako imenovanih 8 razvojnih podjetij, kamor vpisujejo te kapitalske deleže in ta podjetja nato prodajajo.

Navodila, obrazce in dodatne informacije in nasvete za cenitve lahko zainteresirani dobijo po tel. ali telefaksu (01 83 11 925) in e- pošti.

Cenitve po mednarodno priznanih metodologijah v Sloveniji izvaja mednarodni posrednik novosti in cenilec.

Priloga 1

ELEMENTI ZA PONUDBO IN PRODAJO INOVACIJ

Priloga 2

CENITVE INDUSTRIJSKE LASTNINE (PATENTOV, MODELOV IN VZORCEV IN POREKLA BLAGA)

5. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA 11

Patent je varstvo izuma tehnične narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Njegova uporaba ne sme biti v nasprotju z moralo.

Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela.

Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na industrijski ali obrtni izdelek ali njegov del. Ne morejo pa se zavarovati fotografska ali kartografska dela, tehnični načrti in skice ali vse tisto, kar je v nasprotju z moralo in pravnim redom.

Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Znak, ki je predmet prijave znamke, lahko predstavlja sliko, besedo, risbo, vinjeto, šifro ali kombinacijo le-teh.

Priponke:

Gradivo za delavnico - Postopki z izumi in inovacijami	[Gradivo za inovatorsko delavnico zaNVO]	821 Kb
Poročilo inovatorska delavnica za NVO	[Postopki z izumi in inovacijami]	178 Kb