Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na področju prostora. Naš namen je doseganje sinergij med različnimi vedami in praksami, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom.
Ime inštituta in Logotip:
Sedež inštituta:
IPOP - Inštitut za politike prostora
Tržaška 2
SI-1000 Ljubljana
Slogan inštituta:
Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na področju prostora. Naš namen je doseganje sinergij med različnimi vedami in praksami, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom.
Kratek opis inštituta:
Cilji Inštitut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na področju prostora. Naš namen je doseganje sinergij med različnimi vedami in praksami, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prostorom. Politike prostora obsegajo strategije javnih in zasebnih akterjev z načrtovanimi prostorskimi učinki, kot npr. prostorske in urbane politike od lokalne do evropske ravni. Vključujejo pa tudi formalne in neformalne politike, pri katerih je prostorska dimenzija njihov neločljivi del, ki pa praviloma ni v ospredju. Primeri teh so npr. regionalna politika, prometno načrtovanje ali sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov.
Pri svojih aktivnostih si prizadevamo, da vanje v čim večji meri vključujemo tudi druge strokovne organizacije in lokalne pobude (organizirane skupine prebivalcev posameznih območij, ki si prizadevajo za kakovostnejše neposredno življenjsko okolje). Na ta način se po eni strani od spodaj, iz prakse, oblikuje mreža komplementarnih organizacij na področju prostora, po drugi strani pa se tako oblikuje tudi skupno razumevanje problemov, ciljev delovanja in potrebnih aktivnosti, ki bo omogočilo bolj učinkovito delovanje v prihodnje.
Ustanovitev Inštitut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Blaž Križnik, Marko Peterlin, Peter Šenk in Tadej Žaucer. Inštitut deluje kot neprofitna organizacija.
Inštitut redno posluje od decembra 2006. Od februarja 2008 je inštitut vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s svojo raziskovalno skupino, ki trenutno šteje 5 članov.
Organiziranost
ZAPOSLENI Aidan Cerar Po diplomi iz sociologije nadaljuje doktorski študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Na inštitutu je vključen v različne projekte, povezane z vključevanjem lokalnih skupnosti, urbano regeneracijo in mreženjem nevladnih organizacij. Poleg tega sodeluje tudi z British Councilom.
Ana Kosi Po diplomi na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani končuje interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Z Urbanističnim inštitutom v Ljubljani je sodelovala na področju strateškega načrtovanja prometa. Na inštitutu se ukvarja s študijami kohezijske in regionalne politike EU.
Dr. Blaž Križnik Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je študij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s področja sociologije vsakdanjega življenja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je gostujoči profesor na oddelkih za urbano sociologijo in arhitekturo Univerze v Seulu. Na inštitutu raziskuje globaliziranje mest in družbena gibanja.
Tomaž Miklavčič Diplomiral je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil na Ministrstvu za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranja, kjer je opravil izobraževanje ob delu na Koordinacijski enoti programa ESPON v Luksemburgu. Ukvarja se s čeznacionalnim teritorialnim sodelovanjem ter končuje podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Marko Peterlin Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nekajletni praksi je študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strateškim prostorskim načrtovanjem predvsem v povezavi s prometnim načrtovanjem. Sodeluje s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu.
Mag. Maja Simoneti Krajinska arhitekta in urbanistka s posluhom za kakovost zelenih in javnih površin, za prostočasne rabe prostora in za potrebe otrok, je od diplome zaposlena v podjetju LUZ d.d. Magistrirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo vključevanja javnosti v urejanje mestnih zelenih površin. Je članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva krajisnkih arhitektov Slovenije in sodelavka spletnega portala Trajekt. Raziskovalno se trenutno osredotoča na urejanje zelenih površin, s participacijo in partnerstvi v urejanja prostora ter s promocijo urejanja prostora in prostorsko pismenostjo.
Tadej Žaucer Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je več let delal kot projektant. Pred diplomo se je izpopolnjeval na Accademia di architettura, Mendrisio, Švica. Končuje študij na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer je zaposlen. Sodeluje z Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete.
Ključne dejavnosti:
Delovanje inštituta izhaja iz medsebojnega prepletanja teorij in praks. Prve omogočajo razumevanje politik prostora in obsegajo predvsem raziskovalne dejavnosti. Druge omogočajo usmerjanje politik prostora in obsegajo raznovrstne dejavnosti od načrtovanja prek svetovanja do strokovnega mreženja ali izvajanja različnih izobraževalnih dejavnosti.
Naši člani so usposobljeni na področju:
Vseh zgoraj, podrobneje naštetih dejavnosti.
Kaj bi o svojem inštitutu še radi izpostavili?
Urejanje prostora
Urejanje prostora poleg načrtovanja vključuje tudi gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora. Inštitut za politike prostora spodbuja povezovanje vseh deležnikov pri urejanju prostora, prebivalcev in organiziranih lokalnih pobud, prostorskih načrtovalcev, investitorjev in nosilcev urejanja prostora, ker verjamemo, da je le na tak način mogoče doseči dolgoročne pozitivne učinke za urejanje prostora.
Sodelovanje pri urejanju prostora
Kako dobro poznate svojo sosesko ali kraj? Vam nudi urejeno, varno in zdravo življenjsko okolje? So v bližini trgovine, parki, vrtec, zdravstveni dom, športne površine ipd.? So morebitni načrti potencialnih investitorjev koristni ali škodljivi za vaše lokalno okolje?
Kakovostno bivalno okolje je eden ključnih dejavnikov dobrega življenja in tudi vaša pravica. Spoznajte in uveljavite jo – sodelujte v procesih upravljanja in soodločanja pri vprašanjih urejanja prostora. Spremljajte uradna sporočila institucij, pristojnih za okolje in prostor, medije, predvsem lokalne in četrtne časopise. Dobro seznanjeni z dogajanjem v vaši okolici se boste lahko pravočasno in pravilno odzvali na neželene dogodke v vaši soseski. Ena izmed učinkovitih oblik lokalne samouprave oz. soodločanja v okoljskih zadevah je tudi organizirana lokalna pobuda.
Povežite se in soodločajte
Med vašimi sosedi in drugimi prebivalci soseske ali kraja je zagotovo veliko ljudi, ki si, podobno kot vi, želijo živeti v kakovostnem okolju. Z močnim lokalnim zavezništvom boste pri pogajanjih z odločevalskimi institucijami učinkovitejši kot neorganizirani posameznik. Povežite se in izrazite svojo pobudo pristojnim okoljskim institucijam.
Novice
Projekti
Knjižnica
Kontakt:
Predsednik:
|
Marko Peterlin
|
Telefon:
Faks:
|
+386 590 63 682
|
E-pošta:
E-pošta:
|
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
|
Spletna stran: |
http://ipop.si/
|
|