Ime dru�tva in Logotip:

Dru�tvo za ceste severovzhodne Slovenije http://www.dcm-svs.si/

Sede� dru�tva:  

DCM-SVS - Dru�tvo za ceste Severovzhodne Slovenije

Smetanova 17

SI-2000 Maribor

Slogan dru�tva:

Omogo?iti ?lanom, da izra�ajo, oblikujejo in uresni?ujejo svoje posebne interese in cilje s podro?ij na?rtovanja, gradnje in vzdr�evanja cest in prometa.

Kratek opis dru�tva:

DCM-SVS - Dru�tvo za ceste Severovzhodne Slovenije je strokovno, nepridobitno, prostovoljno in samostojno zdru�enje fizi?nih in pravnih oseb iz severovzhodne Slovenije, katerega namen je omogo?iti ?lanom, da izra�ajo, oblikujejo in uresni?ujejo svoje posebne interese in cilje s podro?ij na?rtovanja, gradnje in vzdr�evanja cest in prometa.

Klju?ne dejavnosti:

povezovanje infrastrukturnih strokovnjakov in podjetij,

sodelovanje pri razvoju in uveljavitvi slovenske cestne in prometne stroke,

zavzemanje za ohranjanje cestnega omre�ja,

sodelovanje pri ukrepih za izbolj�anje prometne varnosti in varovanja okolja,

uveljavitev Kodeksa cestnih strokovnjakov,

strokovno usposabljanje ?lanov zdru�enja in povezovanje strokovnjakov,

enakopravno vklju?evanje v delo tujih strokovnih in�titucij in v mednarodne projekte ter

sodelovanje pri razvoju znanosti in tehnologije.

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj na�tetih dejavnosti

Kaj bi o svojem dru�tvu �e radi izpostavili?

1. NEKAJ DEJSTEV O NASTANKU DRU�TVA

�e v letu 1982 je bila oblikovana, s strani o�je skupine sodelavcev v cestno prometni dejavnosti, jasna iniciativa za ustanovitev Dru�tva za ceste Maribor( v nadaljevanju: dru�tva).
Dru�tvo naj bi v svojih vrstah zdru�evalo posameznike iz razli?nih poslovnih, strokovnih, ljubiteljskih in drugih dejavnosti, ki imajo skupen interes, da medsebojno izmenjujejo strokovna mnenja in izoblikujejo stali�?a o problematiki izgradnje, modernizacije in vzdr�evanja cest in odvijanja prometa na njih, tako v Mariboru, kakor tudi v �ir�i regiji in v Sloveniji. V njem naj bi se na�li in skupaj delovali posamezniki s �ir�ega slovenskega prostora, prakti?no iz obmo?ja vse SV Slovenije.

O�ji iniciativni odbor za ustanovitev dru�tva je pridobil dne 17.02.1983, na podlagi podane vloge v skladu s tedanjimi predpisi o ustanavljanju dru�tev, pozitivno soglasje tedanje SZDL (Socialisti?ne zveze delovnega ljudstva).
Delo na ustanavljanju dru�tva je nato za ve? kot dve leti zastalo, po pri?evanjih takratnih udele�encev zaradi burnega dru�benega dogajanja in kopice operativnih obveznosti posameznih ?lanov iniciativnega odbora.
Iniciativni odbor se je v za?etku leta 1985 ponovno sestal in 18.02.1985 podal pisno vlogo za registracijo dru�tva, v kateri je navedel tudi imena 10-tih ustanovnih ?lanov.

Ustanovni ?lani dru�tva v letu 1985 so bili : Janez Bojc, Stanislav Tominc, Veljko Ga?i?, Jasna Kajzer Resnik, Franc Krajn?i?, Bojan Pavlini?, Janez Andrej �nidari?, Zdravko Kati?, Ivan Martin Lipi?nik in Radmilo Perunovi?.

Prva Ustanovna skup�?ina dru�tva je bila sklicana in izpeljana dne 12.06.1985. Predsednik predsedstva ustanovne skup�?ine dru�tva pa je bil Vlado Bre�?ak.
V skladu s predpisi o volitvah in organih dru�tev, ki so veljali v na�i tedanji skupni dr�avi Socialisti?ni federativni republiki Jugoslaviji, katere del je bila Socialisti?na Republika Slovenija, so bili na ustanovni skup�?ini dru�tva imenovani in potrjeni naslednji organi: ob?ni zbor, izvr�ni odbor, odbor samoupravne dru�tvene kontrole, disciplinsko sodi�?e in odbor za splo�no ljudsko obrambo in dru�beno samoza�?ito, z  dvoletnim mandatom.
Na podlagi dostavljenega zapisnika in prilog iz ustanovne skup�?ine dru�tva je bila dne 26.12.1985, s strani Mesta Maribor, izdana odlo?ba o vpisu dru�tva v register dru�tev, potrjena pa so bila tudi pripravljena Pravila dru�tva.

Dru�tvo za ceste Ljubljana in Dru�tvo za ceste Maribor sta kot ustanovitelja dne 14.02.1991 ustanovila  Dru�bo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o., ki zdru�uje in opravlja pomembne dru�tvene dejavnosti na podro?ju cest in prometa v republiki Sloveniji.

V letu 1995 je bil v Republiki Sloveniji sprejet nov zakon o dru�tvih (Ur.l.RS, �t. 60/95, 20.10.1995), na podlagi katerega bi moralo dru�tvo najpozneje v roku dveh let uskladiti svoje akte, kar pa �al na�e dru�tvo ni storilo, zato ga je Upravna enota Maribor z odlo?bo dne 22.09.1998, izbrisala iz registra dru�tev. Ponovno se je zbrala skupina simpatizerjev in nekdanjih ?lanov dru�tva ter za?ela z aktivnostmi za ponovno ustanovitev dru�tva, predvsem pa za bolj redno delovanje dru�tva.

Ustanovni ?lani ponovnega o�ivljanja dru�tva so bili :  Karla Lobnik, Silvo Cesnik, Jur?ek Kristovi?, Milivoj Ro?enovi?, Janez Hancman, Adolf Lesni?ar, Ladislav Selin�ek, Radmilo Perunovi?, Branko Belca in Drago Sever. Fakulteta za gradbeni�tvo Univerze v Mariboru je podala soglasje, da je lahko sede� dru�tva na fakulteti, v Smetanovi ulici 17 v Mariboru.
Druga Ustanovna skup�?ina dru�tva je bila 08.12.1998, na njej je bil za predsednika dru�tva izbran Angel Polajnko,  izvoljeni in potrjeni so bili naslednji organi dru�tva: skup�?ina ?lanov, upravni odbor, nadzorni odbor, strokovni odbori in ob?asne komisije in ?astno razsodi�?e. Mandat organov dru�tva je postal �tiri letni, redna skup�?ina ?lanov dru�tva pa se skli?e enkrat letno.
Upravna enota Maribor je dne 15.11.1998 izdala odlo?bo o vpisu dru�tva v register du�tev in potrdila Statut dru�tva.
Dru�tvo se je osve�ilo z novimi ?lani in s podpisovanjem pristopnih izjav aktiviralo tudi nekdanje ?lane ter si zastavilo ambicioznej�e cilje in naloge.
Na redni skup�ini dru�tva v letu 2003 je bil za predsednika dru�tva izbran mag. Stanislav Tominc, ki uspe�no vodi dru�tvo �e drugi mandat.

Pomembne aktivnosti dru�tva v zadnjem obdobju delovanja so :

 � dru�enje in izobra�evanje ?lanstva
 � seznanjanje ?lanstva s pomembnimi novostmi na podro?jih cest in prometa
 � skrb za cestno prometne re�itve v doma?em okolju (sodelovanje v javnih razpravah in predstavitvah ob?inskih prostorskihz planov in cestno prometnih na?rtovanih re�itev)
 � prispevanje strokovnih mnenj ?lanov ali mnenja dru�tva k re�evanju realnih cestno prometnih problemov (na razli?ne politike, strategije, plane, planske in izvedbene akte, pravilnike, normative,...) z aktivnim sodelovanjem ?lanov dru�tva v drugih organih in skupinah (ob?inske strokovne komisije-prometna, urbanisti?na, Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ...)
 � vzpodbujanje sodelovanja, tekmovanja,kreativnosti in razvoja na podro?ju izgradnje cest in urejanja prometa
 � priprava okroglih miz, simpozijev, posvetov in podobnih aktivnosti povezanih s problematiko cest, okolja in cestnega prometa in sodelovanje pri organizaciji slovenskih strokovnih kongresov, sre?anj in podobno.
 

2. ORGANIZACIJA OKROGLIH MIZ,  POSVETOVANJ, KONGRESOV

Dru�tvo se je skozi vsa leta bolj ali manj aktivno vklju?evalo v pripravo in izvedbo razli?nih strokovnih sre?anj, simpozijev in kongresov (sodelovalo je pri vseh nacionalnih kongresih o cestah in prometu) in je preko prispevkov svojih ?lanov ali kot dru�tvo odigralo pomembno vlogo na razli?nih podro?jih svojega delovanja. V dolo?enem obdobju svojega delovanja je dru�tvo preko delovanja Dru�be za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, omogo?alo in sodelovalo v  zagotavljanju ?imbolj korektne delitve prora?unskih sredstev med projektanti in strokovnjaki (oz. podjetji in ustanovami) za izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog s podro?ja cest in prometa v okolju svojega delovanja.

Pomembnej�i posveti in dogodki iz �tevilnih dru�tvenih aktivnosti v zadnjem obdobju so:

      V letu 1997 je dru�tvo sodelovalo v pripravi 4. mednarodnega znanstvenega in strokovnega kolokvija z naslovom:
Upravljanje prometa, ki je potekal dva dni in sicer 22. in 23.04.1997 v Mariboru.
Na kolokviju je bilo obravnavanih 5 problemskih modulov, organizirana je bila strokovna ekskurzija, zanimivi uvodni referati in strokovni referati ter prispevki so zbrani v zborniku.
Kolokvij je podprlo 20 sponzorjev.

      V letu 1998 je dru�tvo sodelovalo v pripravi   1.kongresa z naslovom:  TRANSPORT � PROMET - LOGISTIKA, ki je potekal od 23. do 25.09.1998 v Mariboru, z mednarodno udele�bo. Na kongresu  je bilo obravnavanih 6 pomembnih tematskih podsklopov, vsako podro?je obravnave je pokrilo nekaj eminentnih poro?evalcev, v zborniku s kongresa je zbranih veliko �tevilo kvalitetnih referatov in prispevkov, za udele�ence kongresa sta bili organizirani dve prilo�nostni likovni razstavi, ekskurzija z muzejskim vlakom na relaciji Maribor-Ormo�_Maribor in gledali�ka predstava v mariborskem gledali�?u ter sprejema pri ministru za promet in zveze in pri ministru za znanost in tehnologijo. Kongres je pritegnil 43 pomembnih slovenskih in 3 avstrijske sponzorje.

      V letu 1999 je dru�tvo sodelovalo v pripravi pomembnega mednarodnega kongresa:
11. VELO-CITY 99,  Graz-Maribor (the 11. international bicycle planning conference), ki je potekal med 13. in 16. 04. 1999, delno v Gradcu in delno v Mariboru.
Na tem pomembnem mednarodnem kolesarskem planerskem kongresu je sodelovalo okoli 300 udele�encev iz razli?nih dr�av, sodelovali so predstavniki razli?nih poklicev iz razli?nih institucij, iz vseh petih kontinentov sveta, ki jim je skupen cilj vzdr�evanje, razvoj in sodelovanje v kolesarskem prometu. Ti kongresi potekajo �e od leta 1980, po razli?nih pomembnih svetovnih mestih in dr�avah in prispevajo k globalnemu razvoju kolesarstva.

       V letu 1999 je dru�tvo sodelovalo tudi v pripravi pomembnega mednarodnega strokovnega sre?anja: COST  ACTION C6, ki je potekalo med 10. in 12. 10.1999 v Mariboru, pod okriljem direktorata Evropske komisije (Directorate General XII Science, Research & Development), zadol�enega za evropsko sodelovanje na podro?jih znanosti in tehni?nih raziskav, organizirala pa ga je Fakulteta za gradbeni�tvo Univerze v Mariboru.
Na sre?anju, na katerem se je obravnavalo podro?je na?rtovanja  mestne prometne infrastrukture s stali�?a prometne varnosti in kvalitete bivanja, s posebno brigo o odnosu le te do pe�cev, je sodelovalo preko 50 eminentnih strokovnjakov iz razli?nih evropskih dr�av. Dru�tvo je bilo zelo aktivno v obstrokovnih aktivnostih, organizaciji dru�enja in pri seznanjanju gostov z mestom in okolico.
       V letu 1999 je pa je dru�tvo sodelovalo �e v pripravi 6. mednarodnega znanstvenega in strokovnega kolokvija z naslovom: UPRAVLJANJE PROMETA in PROMETNA VARNOST NA CESTNO �ELEZNI�KIH KRI�ANJIH, ki je potekal  dne 8.12.1999 v Mariboru.
Prispevki in referati so objavljeni v zborniku kolokvija.

      V letu 2000 je dru�tvo sodelovalo v pripravi 2.kongresa z naslovom:  TRANSPORT � PROMET- LOGISTIKA, ki je potekal od 2. do 3. 10. 2000 v Portoro�u, z mednarodno udele�bo.
Kongres je obravnaval 4 delovna podro?ja, v zborniku sta objavljena dva pregledna ?lanka  in vrsta odli?nih strokovnih prispevkov uveljavljenih doma?ih in tujih avtorjev po posameznih delovnih podro?jih. Kongres je podprlo 34 sponzorjev.

      V letu 2001 je dru�tvo aktivno sodelovalo v pripravi simpozija z naslovom: Jadransko � Jonska cesta, ki je potekal med 8. in 9. 10. 2001 v Portoro�u.

      V letu 2004 je dru�tvo organiziralo posvetovanje na temo :
Prometna politika na podro?ju SV Slovenije in v mestu Maribor
Na posvetovanju so bile predstavljene in obravnavane teme: Nacionalni program izgradnje AC na podro?ju SV Slovenije, NP izgradnje in obnove dr�avnih cest na podro?ju SV Slovenije, NP prometne varnosti v RS s poudarkom na SV Sloveniji, Investicije v �elezni�ko infrastrukturo na podro?ju SV Slovenije, Prometna politika v MO Maribor, Vizija razvoja cestnega omre�ja v Mariboru, Prostorsko na?rtovanje mestnih prometnih povr�in v Mariboru in �tevilne druge, ki so predstavljene v zborniku s posvetovanja.

      V letu 2005 je dru�tvo organiziralo posvetovanje na temo :
�ivljenje v mestu s poudarkom na prometu
Na posvetovanju so bile predstavljene in obravnavane naslednje teme: (Ne)izgrajenost mestnega cestnega omre�ja v Mariboru, Mariborski projekti s podro?ja prometa v pripravi in izvajanju, Modeli financiranja mestne prometne politike, Mobilnost: nova organizacija urbanih prostorov, Problematika parkiranja, kolesarskega in pe� prometa v mestih, Elementi fizi?nega okolja za prometno varnost oseb s posebnimi potrebami, Kultura obna�anja v prometu, Javni potni�ki promet v mestu, Problematika prometa v pe� conah, Cestno prometna zakonodaja in druge, objavljene v zborniku.

     V letu 2006 je dru�tvo organiziralo 1. strokovni simpozij na temo :
3. razvojna os - slovenski projekt 3. tiso?letja
Simpozij je potekal 21.3.2006 na tehni�kih fakultetah Univerze v Mariboru. Tenme referatov dopoldanskega dela so bile: Izvajanje nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS, Analiza vidika razvoja prometne infrastrukture, prostorskega razvoja, regionalnega razvoja in gospodarskega razvoja 3. razvojne osi, bila sta podana prispevka kolegov iz Avstrije in Hrva�ke, obravnavana je bila tematika ekonomike financiranja projekta 3. Razvojne osi in predstavljene gradbeno tehni?ne idejne zasnove severnega, srednjega in ju�nega dela trase bodo?e hitre ceste. Na simpoziju je bilo 12 nosilnih referatov in �e 11 drugih strokovnih prispevkov, ki so bili objavljeni v zborniku posvetovanja. Posvetovanje je podprlo 37 sponzorjev. Na posvetovanju so bili prisotni vsi prometni ministri od leta 1991, ko je Slovenija dobila svojo dr�avnost. 

     V letu 2007 je dru�tvo organiziralo 2. posvetovanje na temo :
3. razvojna os - izzivi na?rtovanja in financiranja
Simpozij je potekal 25.10.2007 pod pokroviteljstvom MO Slovenj Gradec v prostorih Koro�ke galerije likovnih umetnosti. Udele�ilo se ga je preko 150 udele�encev. Na posvetovanju je bilo 9 nosilnih referatov, ki so zbrani in predstavljeni v zborniku posvetovanja. Ugotovljeno je bilo,. Da so aktivnosti pri ume�?anju posameznih tras 3. RO v prostor v polnem teku, da so se prebivalci in razli?ne civilne iniciative v lokalnih skupnostih burno odzvali, da obstajajo razli?ni dejavniki in interesi in konflikti interesov in, da bo zaradi tega podalj�an terminski plan.

     V letu 2008 je dru�tvo organiziralo posvetovanje na temo :
Prometna varnost na slovenskih cestah- ali lahko postane del na�e zavesti
Posvetovanje je potekalo dne 2.4.2008 v Gornji Radgoni v okviru sejemske prireditve MEGRA 2008.

     V letu 2009 je dru�tvo organiziralo 3. posvetovanje na temo :
3. razvojna os � od ideje do realizacije
Simpozij je potekal 23.10.2009 pod pokroviteljstvom MO Velenje v hotelu Paka v Velenju. Prireditev je podprlo 22 sponzorjev. Udele�ilo se ga je preko 170 udele�encev. Na posvetovanju je bilo 8 nosilnih referatov, ki so zbrani in predstavljeni v zborniku posvetovanja. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno ustanoviti podro?ne odbore, ki bodo vodili aktivnosti za realizacijo projekta, vlada RS pa je bila pozvana, da se prepozna nacionalni interes ume�?anja trase hitre ceste v prostor in, da ustanovi operativno telo, ki bo vodilo in koordiniralo vse aktivnosti.

     28. maja 2010 bo dru�tvo organiziralo posvetovanje v Mariboru na temo :
Mestne prometnice
V obdobju med posvetovanji oz. V realizaciji letnih planov in programov so predstavniki dru�tva sodelovali v organizaciji �tevilnih drugih strokovnih prireditev, dogodkov, dru�enj�

ZAKLJU?EK

Pomemben pe?at delovanju dru�tva so dali zagnani posamezniki, ki so bili oz. so �e vedno pomembne doma?e strokovne avtoritete na vseh podro?jih cestogradnje, prometa in okolja. Nekaj njih �al ni ve? med nami, dru�tvo in ?lani smo jim hvale�ni za njihov pomemben prispevek.

Dru�tvo v okviru svojih mo�nosti, potreb in programa dela sodeluje z razli?nimi institucijami v doma?em okolju, ki profesionalno skrbijo za izvajanje funkcij povezanih s cestami in prometom, kakor tudi z izobra�evalnimi ustanovami, projektantskimi organizacijami, izvajalci del v cestogradnji in s �tevilnimi drugimi firmami, ustanovami, dru�tvi ter posamezniki. Vsi navedeni podpirajo delovanje dru�tva tudi s sponzoriranjem organiziranih posvetovanj ali izobra�evanj ?lanstva.

Avtor prispevka ni imel namena (tudi ni kompetenten), da bi sistemsko ovrednotil vlogo in pomena Dru�tva za ceste Maribor (ki se je na zboru ?lanov v decembru 2008 preimenovalo v : DCM dru�tvo za ceste severovzhodne Slovenije, ker zdru�uje ?lane iz obmo?ja Celja, Koro�ke, Maribora, Podravja, Pomurja in Posavja), ampak je podal le nekaj osnovnih dejstev in podatkov, da bi s tem omogo?il zainteresiranim dostop do bistvenih informacij iz njegovega delovanja in podal osnovne elemente in vire za resnej�o obravnavo te vsekakor zanimive teme.

Kontakt: